Grof Drakula je eden najbolj znanih vampirjev, o katerem so pisali knjige in snemali filme. Verjetno pa niste vedeli, da bi Drakula zaživel blizu Štajerske?
Verjetno vas ni veliko, ki še niste slišali za Drakulo, verjetno enega najbolj markantnih filmskih likov, ki je »živel« v romunski Transilvaniji. Veliko bolj je verjetno, da boste prvič prebrali, da je bila pravampirka Carmilla doma na avstrijskem Štajerskem. Kot so prebrali med brskanjem po enem izmed avstrijskih forumov, bi bil Drakula avstrijski Štajerec, če pisatelj Bram Stoker ne bi odkril Transilvanije.
Pred Drakulo je bila Carmilla
Drakula je luč sveta ugledala leta 1897, Carmilla irskega avtorja Sheridana Le Fanuja pa 25 let prej. Pripovedovalka zgodbe v knjigi med drugim vpraša »Gotovo ste že slišali za vraževerje, da na avstrijskem Štajerskem, Moraviji, Šleziji, turški Srbiji, Poljski in celo Rusiji strašijo vampirji?«.
V knjigi dekle, ki prebiva v gradu z očetom, kakšnih »30 milj od Gradca« doživi strašne stvari s čudovito mlado žensko, ki jo obišče v gradu. Tudi na ta način na avstrijsko Štajersko pride ugled vampirske pokrajine. Zakaj se v literaturi vedno pojavlja ta pokrajina, je eno izmed vprašanj, ki si ga zastavljajo naši severni sosedje?
»Sledi« vodijo do grada Hainfeld
Peter Krenn, nekdanji vodja deželne orožarne v Gradcu, naj bi to to vprašanje preučil v svojem eseju in naletel na grad Hainfeld blizu Feldbacha, ki je največji grad na vodi oziroma grad obdan z vodo v avstrijski Štajerski. Pri tem naleti tudi na ime njegove bivše lastnice, grofice Johanne Anne von Purgstall, rojene Cranstoun na Škotskem.
Ta plemenska gospa naj bi bila zaslužna za to, da je avstrijska Štajerska postala država literarne vampirske države. Zakaj? Grofica naj bi si v svojih starejših letih zaželela obisk iz domovine, zato je je obiskal škotski kapitan Basil Hall, ki se je po popotovanju po Italiji ustavil še pri grofici na avstrijskem Štajerskem.
Kot piše Kleine Zeitung, je Hall o tem pisal tudi v potopisu z naslovom »Grad Hainfeld ali: Zima na avstrijskem Štajerskem«, ki je izšel leta 1836. Pri tem je zapisal naslednje:
»Nikoli ne bi sanjali, da bomo preživeli šest mesecev v gradu na avstrijskem Štajerskem, tako daleč, v deželi, o kateri nismo nič vedeli,« je napisal Hall, ki je v potopisu poročal o težko dosegljivih območjih, ki jih naseljujejo dolgočasna kmečka ljudstva, v katerih je zaznati neurejeno vraževerje z najrazličnejšimi strahovi in grozotami.
Srhljiva avstrijska Štajerska
Tudi zato ne čudi, da je irski avtor Le Fanu svojo vampirsko zgodbo umestil ravno v to deželo. Celo osnovno idejo »divje pripovedi« je prevzel iz potopisa kapitana Halla.
»Nekega dne, je stara ženska, ki jo je spremljala mlada lepa deklica, prosila nekega Štajerca za sprejem v njegovo hišo, ker sta bili izčrpani. Stara gospa je izginila in moški je imel mlado lepo deklico za vratom. Tudi priimek vampirke Carmille Karnstein, namiguje na nemško različico iz škotske besede Cranstoun, ki je dekliško ime plemiške grofice von Prugstall.«
Toda le malo je manjkalo, da bi bilo na avstrijskem štajerskem še bolj srhljivo. Na Brama Stokerja, rojenega v Dublinu in avtorja »Drakule« naj bi močno vplivala ravno zgodba »Carmilla« irskega Le Fanuja. Svojo zgodbo Drakule naj bi tudi sam želel umestiti v avstrijsko pokrajino. Toda potem je Stoker naletel na zgodovinsko figuro transilvanskega princa Vlada Dracule in lahko bi dejali, da je vse ostalo zgodovina.
