Štajerec, ki v starem pohištvu zbudi novo življenje

| v Lokalno

Tomaž Lipovec že več kot 25 let oživlja stare kose pohištva. Tudi take, ki so preživeli več vojn.

V zadnjih dvajsetih letih se je odnos Slovencev do lastne kulturne dediščine spremenil. Številni so se začeli zavedati prave vrednosti pohištva iz zaprašenega podstrešja naših babic. Tomaž Lipovec živi od restavriranja starega pohištva, ki ga prodaja v svoji trgovinici Antikviteta Lipovec na Titovi cesti v Mariboru. Pravi, da od stare šare ne more obogateti, lahko kakovostno živi. To počne že 25 let.

»Potrebne so izkušnje, da se na začetku naredi en načrt, restavratorski, kaj se bo na tem kosu delalo in v kolikšni meri, ene stvari so bolj uničene ene manj, treba je tudi pogledati, kaj je ekonomično in upravičeno restavrirati, kaj se splača,« pravi.

Največ povpraševanja po kosih iz bidermajerja

Delo, ki ga opravlja ročno, lahko traja več mesecev. Največ povpraševanja je po kosih iz časa bidermajerja: »Ta lepota je v tem furnirju, to so se res umetniki, mojstri, potrudili, da so ustvarjali slike iz različnega furnirja. V bistvu nič ni preveč na njem, vse je, kot mora biti. Ali pa recimo ta novi stil, ki ga imajo mladi ljudje tudi zelo radi, to je art deco, ki je naslednik bidermajerja.«

Številni danes iščejo drobne kose, ki v modernem domu dodajo občutek večnosti. V Antikviteti Lipovec prodajajo starinsko pohištvo iz Avstroogrske, ki je višje kakovosti in višjega cenovnega razreda, kupujejo pa ga tudi na Hrvaškem in v Avstriji. »Kosu, ki ga je nekdo pripravljen že zavreči, daš novo življenje in je spet nekje vkonponiran v neko stanovanje,« pripoveduje Lipovec.

»Pri nas so sedaj mladi ljudje, nekako nagnjeni k temu, da imajo vsaj en kos pohištva restavriran, na primer na hodniku mizica z ogledalom, kakšna vitrina v dnevnem prostoru, in to se krasno kombinira z modernim pohištvom, morda ravno zato, da ni vse monotono,« opaža njegova žena Tanja Lipovec, ki ga že leta podpira pri delu.

Kvaliteten les je vse prej kot monoton. Je tako trden, da se nanj zanesemo, ko nekdo omeni nekaj dobrega in iz navade potrkamo. A zastonj vso potrkavanje, če lepoto restavriranih kosov prepozna in kupi zgolj 10 odstotkov Slovencev. 

Preberite še

Komentarji

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kronika

Vse v Kronika

Kultura

Vse v Kultura