Leto 2017 je v Mariboru namenjeno obujanju spomina in kulturne dediščine, ki jo je v Mariboru pustila tekstilna industrija. Muzej narodne osvoboditve Maribor s projektom Jugoslovanski Manchester skozi leto pripravlja dogodke, ki bodo vsem nam približali nekoč pomembni izvozni artikel Maribora. Svoj podporni program imenovan Niti mesta pa pripravlja tudi Društvo Hiša!, ki se je med drugim povezalo tudi s srednjimi šolami in fakultetami in bo skozi leto pripravilo obilo zanimivih dogodkov.
Razvoj industrije v Mariboru je močno povezan s tem, ko se je odprla železniška proga Dunaj – Trst. Prav tako pa je na razvoj močno vplivala elektrifikacija Maribora. Na Glavnem trgu je namreč že daljnega leta 1883 zagorela prva žarnica v tem delu Evrope. Tekstilna industrija se je v Mariboru začela razvijati v začetku 20. stoletja in je bila vrsto let ponos Maribora in Slovenije. V zlatih letih je bilo v Mariboru kar 15 tekstilnih tovarn v katerih je bilo zaposlenih več kot 7000 ljudi. Ravno zaradi razcveta industrije so mesto nekateri poimenovali kar jugoslovanski Manchester. Z združitvijo tovarn in preimenovanje v MTT je postala to največja tekstilna tovarna v Jugoslaviji.
Ohranjanje spomina in kulturne dediščine preko spominkov
S pozivom za predlog spominkov je Društvo Hiša! želela ponuditi priložnost tudi vsem oblikovalcem in kreativcem, da s svojo ustvarjalno žilico izdelajo spominek, ki bo kar najbolje zajel in predstavil tekstilno industrijo mesta in njegovo zgodbo ponesel v svet. Na poziv se je odzvalo 17 prijaviteljev, ki so s prijavili izdelke kot so nakit, torbe, plišaste medvedke, obeske za ključe in še mnogo drugega.
Tričlanska žirija je prispele izdelke ocenjevala na podlagi kakovosti, tehnološkega procesa, oblikovalske kvalitete, estetike, dediščine, celovitosti izdelka, aplikativnosti izdelka in ekonomskih vrednosti.
Prvo mesto sta si razdelili dve ustvarjalki
Da je bil izbor težak kaže dejstvo, da sta si prvo mesto na koncu razdelili kar dve avtorici. Prva je Ana Nicol Repoša - dijakinja Srednje trgovske šole Maribor, program aranžerski tehnik, druga pa Dragica Herga iz Pegaste mavrice. Ana, ki se je na poziv prijavila s setom poštnih znamk je žirijo prepričala predvsem zaradi izvirnosti in dodelanega koncepta, ki je še posebno prepričljiv glede na mladost ustvarjalke.
»Znamka je zame simbol, ki me spominja na stare čase. Želela sem si predstaviti izdelek, ki bi predstavljal mariborsko tekstilno tovarno – MTT. Na znamkah je upodobljena tovarna tekstila z dimnikom, za njo pa so hribi, ki predstavljajo Pohorje. Pohorje in tovarno pa povezuje železnica,« tako je svoj izdelek opisala zmagovalka Ana.
Če je žirijo pri Ani navdušila mladost in izviren pristop pa je pri Pegasti mavrici dodatna vrednost, ki jo predstavlja izdelan nakit in pa kvaliteta izdelka, ki bo popularen predvsem pri nežnejšemu spolu. Pegasta mavrica se je namreč na poziv prijavila s serijo nakita, v katerem so vzorci starega blaga, ki ga je poimenovala Ujete niti.
»Vzorci iz časov cvetoče mariborske tekstilne industrije so pridobljeni iz zbirke blaga, ki ga hranijo v Muzeju narodne osvoboditve Maribor«, je med drugim v obrazložitvi zapisala avtorica.
Obe nagrajenki bosta z zmago dobili priložnost tržiti svoje izdelke v sklopu projekta. Zagotovljeno jima bo prodajno mesto v Rajzerfiber biroju in v Muzeju narodne osvoboditve Maribor. Z njihove strani pa bosta prejeli še prav posebno odlikovanje.