Slika je simbolična.
Javni razpis za izvajanje protitočne obrambe je objavljen, a v Letalskem centru Maribor opozarjajo, da je za zagotovljena sredstva na voljo le 26 ur letenja.

Ob poletnih neurjih večina kmetov in vinogradnikov s strahom pogleduje proti nebu, saj nevihte s točo vsako leto povzročajo večje škode na pridelkih.

Protitočno obrambo vsako leto financirajo pretežno podravske in pomurske občine, okoli 35 odstotkov denarja pa nameni tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki poskrbi tudi za javno naročilo.

Koliko denarja bo zaščiti pred točo namenjeno letos?

Iz ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so za uredništvo pojasnili, da je za letošnje leto za izvajanje letalske obrambe pred točo namenjenih 346.922,73 evra z davkom na dodano vrednost.

Javno naročilo za izvajanje aktivnosti posipanja točonosnih oblakov s srebrovim jodidom na območju severovzhodne Slovenije je že objavljeno.

Območje zaščite zajema vseh 27 občin v Pomurju in vseh 41 občin v Podravju ter dodatne občine Slovenske Konjice, Zreče in Podvleka.

Rok za izvedbo protitočne zaščite je do 15. septembra 2025, rok za prijavo na javni razpis pa 28. april 2025.

Ostanite na tekočem v vsakem trenutku!

Prijavite se na e-novice in vsak teden prejmite na svoj e-naslov najboljše objave iz Maribora, ekskluzivne novice in privlačne nagradne igre.

Koliko denarja zagotovijo občine?

Kot je razvidno iz spodnje tabele, je bilo največ sredstev v zadnjih letih namenjenih leta 2021, in sicer 354.356 evrov.

Občina povprečno na leto zagotovijo 65 odstotkov sredstev, ministrstvo pa 35 odstotkov.

Lokalno prebivalstvo želi obrambo pred točo, strokovna javnost ji nasprotuje

V zvezi z izvajanjem obrambe pred točo se že vrsto let išče sistemska rešitev.

»Sistemska rešitev bi na eni strani upoštevala zahteve lokalnega prebivalstva in izvajalca obrambe pred točo, ki pričakujejo izvajanje letalske obrambe pred točo, na drugi strani pa stališče strokovne javnosti s področja meteorologije in javnega zdravja, ki izvajanju in financiranju tovrstne obrambe iz proračunskih sredstev nasprotujejo,« so odgovorili iz ministrstva.

Poudarili so, da je zagotavljanje sredstev vezano na občine, ki tudi sofinancirajo izvajanje letalske obrambe proti toči.

Posledično to pomeni, da je morebitno povečanje sredstev neposredno povezano z višjimi obremenitvami občinskih proračunov, so dodali.

Zakaj javno naročilo šele zdaj?

Zadnja leta smo priča vremenskim spremembam, do neviht s točo pa vse pogosteje prihaja že v pomladnih mesecih, ko se protitočna obramba še ne izvaja.

Objava javnega naročila je možna, ko so sredstva zagotovljena, so pojasnili na ministrstvu.

»V zvezi z vašo skrbjo, da bi izvajanje obrambe pred točo zagotovili že meseca marca, se je treba zavedati, da bi bilo treba v primeru daljšega obdobja branjenja zagotoviti tudi temu sorazmerno več sredstev, s katerimi pa v tem trenutku ne razpolaga niti ministrstvo niti občine,« so odgovorili na vprašanje o tem zakaj javno naročilo ni objavljen že naprej.

S sredstvi, ki so na razpolago, lahko zagotovijo 26 ur letenja

Zadnja leta protitočno obrambo na severovzhodu Slovenije izvaja Letalski center Maribor, kjer pa vedno znova opozarjajo, da je sredstev premalo.

Darko Kralj, vodja Letalskega centra Maribor, je za uredništvo pojasnil, da so se na razpis prijavili tudi letos, a da je sredstev tudi tokrat premalo: 

Na ministrstvu predvidevajo 26 ur letenja, kar bomo odleteli. Lansko leto nam je z urami zelo škripalo. Preventive ne moremo delati, tako, kot to delajo v Avstriji, ko so preventivno v zraku. Tam letijo 300 ur po avionu, mi pa imamo s 26 urami isti efekt.

Če bi leteli tudi preventivno, bi za obrambo porabili vsaj enih 100 do 150 ur, a sredstva zadoščajo za 26 ur.

Stroški letalstva vedno višji

»Stroški v letalstvu so šli v zadnjih letih enormno gor,« je opozoril Kralj in dodal, da bi lahko zaradi napovedanih carin še poskočili, »naša proračunska postavka je zadnjih pet let ista.«

»Če bi dobili za obrambo pred točo vsaj toliko, kot je dobila Primorska za požarno varnost, bi bilo to dobro izvedljivo. 

Tu branimo skoraj 4000 kvadratnih metrov intenzivno poseljenega in kmetijskega zemljišča,« je dejal.

Starejše novice