V Mariboru je danes Romsko društvo Romano Pralipe predstavilo izzive in priložnosti romske skupnosti. Pobuda za skupni akcijski načrt z lokalnimi institucijami je dobila podporo.
Romsko društvo Romano Pralipe je danes v Mariboru spregovorilo o aktualnih izzivih Romov v štajerski prestolnici, o izzivih, s katerimi se soočajo, in o prihodnjih korakih za izboljšanje položaja Romov.
Napovedali so tesnejše sodelovanje z institucijami v Mariboru za iskanje rešitev.
Mariborski Romi želijo sodelovati
Predsednik društva Fatmir Bechiri je opozoril, da v Mariboru in širši okolici živi približno 3500 Romov, zato je sodelovanje z lokalno skupnostjo ključnega pomena.
»Če ne bi bilo lokalne skupnosti, bi se položaj Romov v Mariboru zelo oslabil,« je dejal. Ob tem je poudaril, da želijo Romi v Mariboru pokazati aktivnost in pripravljenost na sodelovanje: »Romi v Mariboru so bolj aktivni in želijo sodelovati, niso takšne težave, kot se pojavljajo drugje v Sloveniji.«
Bechiri je pozval k večji odgovornosti znotraj skupnosti: »Romska skupnost mora čim več angažirati za svojo družino. Najbolj pomembne so šolske obveznosti otrok, pa tudi skrb za obratovalne stroške in dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo.«
Izzivi se začnejo pri osnovni šoli
Bernard Memon, direktor mariborske enote Zavoda za zaposlovanje, je poudaril pomen izobraževanja kot temeljnega koraka pri vključevanju Romov na trg dela:
»Trenutno je izziv zagotovo ta, da je na našem zavodu 191 brezposelnih oseb in mi nikakor ne pridemo do vseh potencialnih pripadnikov romske etnične skupnosti. Najbolj pomembno je, da otroci zaključijo osnovno šolo, kajti od tukaj naprej izvirajo vsi izzivi, ki jih potem kot zavod imamo.«
Memon je poudaril, da so potrebni protokoli sodelovanja med zavodom in romskimi društvi, ki bi jasno določali naloge in časovnico. »Začne pa se pri osnovni šoli,« je dodal.
Izobraževanje in jezikovni programi
Na pomen dodatnih izobraževalnih programov je opozorila tudi Irena Urankar, direktorica Andragoškega zavoda Maribor.
»Vredno je izpostaviti formalno izobraževanje, to je vključitev v osnovno šolo za odrasle. Kar nekaj mladih Romov, ki ne zaključi šolanja v rednih osnovnih šolah, pride k nam, da zaključi deveti razred,« je povedala.
Ob tem je poudarila še programe digitalnih veščin, socialne aktivacije ter učenja slovenskega jezika, ki jih zavod izvaja skupaj z Mestno občino Maribor.
»Največji izziv za naprej vidim v tesnem sodelovanju z romskim društvom in ključnimi akterji. Potrebujemo akcijski načrt, da bomo lahko čez leto dni rekli, da smo položaj izboljšali,« je dejala.
Sogovorniki so bili enotni, da je prihodnost romske skupnosti v Mariboru odvisna od sistematičnega sodelovanja med društvi, institucijami in lokalno skupnostjo. Pobuda za podpis partnerskega akcijskega načrta je dobila močno podporo.
