Karnevalska povorka 57. Kurentovanja na Ptuj pritegnila rekordno število obiskovalcev.
S karnevalsko povorko, v kateri je sodelovalo več kot 2500 mask, je svoj vrhunec doživelo 57. Kurentovanje na Ptuju. Ob 13. uri so ulice najstarejšega mesta v Sloveniji napolnile dih jemajoče karnevalske maske in etnografski liki, ki so s svojo edinstvenostjo pričarali občudovanje in navdušenje na obraze obiskovalcev. Teh je bilo letos še več kot prejšnja leta, po ocenah tudi do 60 tisoč.
»Najstarejše slovensko mesto je te dni pravi magnet za obiskovalce iz Slovenije in vsega sveta. Ptujske ulice in trgi so polni radovednih obrazov, ki bodo doživetja etnografskih prikazov in karnevalskih mask ponesli na vse konce,« pravi Katja Gönc, direktorica Zavoda za turizem Ptuj, ki je letos prevzel organizacijo Kurentovanja. »Veseli nas, da si tudi obiskovalci nadenejo maske in se tako priključijo pustnemu vzdušju. Tako ustvarjamo izjemni etnografsko-karnevalski festival in zato tudi sodimo med najbolj zanimive karnevale na svetu.«
“Kurentovanje in maskiranje Ptujčanom izredno veliko pomeni. To lahko sklepamo tudi po tem, da je bila prva povorka že leta 1873. Na nas je, da še naprej ohranjamo to bogato tradicijo in jo še bolje unovčimo pri razvoju turizma,” izpostavlja župan Mestne občine Ptuj Miran Senčar. Čeprav bo na Ptuju pestro še vse do torka, je glede na izjemno število obiskovalcev in udeležencev po besedah Senčarja že sedaj mogoče reči, da je letošnje Kurentovanje več kot uspešno.
600 kurentov in korantov
Zaščitni znak ptujskega Kurentovanja so prav gotovo kurenti in koranti. Na karnevalski povorki se jih je letos zbralo kar 600. “Po tradicionalnem verovanju naj bi bil korant demon, ki je preganjal zimo in prebujal naravo k pomladnemu življenju in rasti. Glede na današnje pomladanske temperature in obilico sončnih žarkov lahko rečemo, da nam je to tudi uspelo.” je povedal podpredsednik Zveze društev kurentov Nino Galun.
Ob tridesetih domačih etnografskih in karnevalskih skupinah je mednarodna karnevalska povorka letos gostila tudi trinajst tujih skupin iz Škotske, Hrvaške, Italije, Francije, Avstrije, Nemčije, Makedonije, Belgije in Srbije. Prav pestra mednarodna udeležba je po besedah predsednika 57. Kurentovanja in podpredsednika FECC Branka Brumna ena od bistvenih razsežnosti Kurentovanja na Ptuju. “Pustna dediščina povezuje ljudi in narode. Tako ni prav nič nenavadno, ko Škot in Irec na dude igrata Golico, ki jo plešemo s prijatelji iz Hrvaške in Belgije.”
Sprevod karnevalske povorke se je zaključil v karnevalski dvorani, kjer se je pustno rajanje nadaljevalo ob zvokih Čukov in Poskočnih muzikantov.
