V skladu s podpisano pobudo naj bi do leta 2030 ustavili krčenje gozdov in drugo uničevanje naravnega okolja.
Janša na podnebni konferenci
Predsednik vlade Janez Janša se je tako v ponedeljek in včeraj udeležil mednarodne podnebne konference COP26 v Glasgowu na Škotskem.
»V naslednjih tednih bo naš odnos z naravo na preizkušnji. Mislim, da je zdaj pravi čas za realno pot k cilju 1,5 stopinj Celzija. Slovenija kot predsedujoča Svetu Evropske unije sodeluje z evropskimi partnerji v tej smeri. Kakorkoli, le z osem odstotki emisij Evropska unija ne more rešiti problema«, je povedal Janša.
Spopadanje s podnebnimi spremembami
Zavezo, ki predvideva za skoraj 20 milijard dolarjev javnega in zasebnega financiranja, podpirajo voditelji več kot sto držav.
»Trenutno naše skupno delo ni blizu dosegu zastavljenih ciljev. Združeni narodi ocenjujejo, da bodo izpusti toplogrednih plinov do 2030 za 16 odstotkov višji, kot so bili leta 2010,« še doda Janša.
Jedrska energija kot prehodni vir
Janša je v govoru spregovoril tudi o jedrski energiji.
»Jedrska energija bi lahko kot prehodni vir zamenjala oglje in nafto. Več investicij mora biti preusmerjenih k novim tehnologijam in k podpori inovacijam, ki bodo vodila k čistejši in varnejši proizvodnji energije. Tako kot je vodik. V vsakem primeru, moramo predstaviti realistične načrte v čim krajšem času«, pojasni Janša.
Omejitev globalnega segrevanja
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob začetku govora zopet spomnila na globalno segrevanje.
»Vem, da vsi, ki smo tukaj želimo biti na pravi strani zgodovine. Zato tudi pozivam vse, da naredimo vse kar je potrebno zdaj, da omejimo globalno segrevanje za 1,5 stopinj Celzija. In lahko smo uspešni. Ker klimatske spremembe so posledica človeškega dela, pravijo znanstveniki. Zato lahko naredimo nekaj glede tega. Zdaj je naša priložnost, da pišemo zgodovino, pravzaprav naša dolžnost, da ukrepamo takoj,« pravi Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije.
Gozdovi so pljuča Zemlje
Ob napovedi sredstev je predsednica Evropske komisije v svojem govoru še povedala, da so gozdovi pljuča Zemlje, zato jih moramo zaščititi in obnoviti.
»Evropa je že največji ponudnik klimatskih sredstev, skoraj polovica vseh naših sredstev je za prilagajanje. In povečujemo jih za dodatnih pet bilijonov dolarjev do leta 2027 v evropskem proračunu,« pojasni von der Leynova.
Okoljevarstveniki z zavezo niso povsem zadovoljni. Do leta 2030 je še dolgo, kar pomeni, da bo v tem času še vedno potekalo krčenje gozdov.