Pravno svetovanje preko Ljubljanainfo – pišite nam na naš elektronski naslov, iz zagate vam bo pomagala odvetnica in upraviteljica v postopkih insolventnosti Manca Šmid.
Vprašanje:
»V mojo korist je bila izdana sodba, s katero je bilo dolžniku – pravni osebi naloženo, da mi plača določen znesek, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Sodba je postala pravnomočna in izvršljiva. Kako naj pripravim predlog za izvršbo, katera izvršilna sredstva naj navedem v predlogu? Kolikšna je ocena uspeha izvršbe oziroma ali se splača plačati sodne stroške te izvršbe glede na finančno stanje dolžnika?«
Odgovor:
»Pravnomočna in izvršljiva sodna odločba je eden od izvršilnih naslovov, na podlagi katerega je mogoče predlagati izvršbo. V predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova morajo biti po določbah 40. člena zakona o izvršbi in zavarovanju navedeni upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki, izvršilni naslov, dolžnikova obveznost, sredstvo ali predmet izvršbe, drugi podatki, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba lahko opravi. Če upnik predlaga izpolnitev denarne obveznosti, mora navesti svoj transakcijski račun, na katerega naj se plačilo opravi. Predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova mora upnik priložiti izvršilni naslov in potrdilo o izvršljivosti v izvirniku ali prepisu. V predlogu za izvršbo, pri kateri je treba opraviti neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja, mora upnik navesti izvršitelja.
V predlogu za izvršbo je torej treba navesti izvršilna sredstva. Kot sredstva izvršbe za poplačilo denarne terjatve sme sodišče dovoliti samo: prodajo premičnin, prodajo nepremičnin, prenos denarne terjatve, vnovčenje drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic in nematerializiranih vrednostnih papirjev, prodajo deleža družbenika in prenos sredstev, ki so pri organizacijah, pooblaščenih za plačilni promet. Če upnik predlaga izvršbo na dolžnikova sredstva pri organizacijah za plačilni promet, na nematerializirane vrednostne papirje oziroma na plačo (izvršba na plačo v konkretnem primeru ne pride v poštev, saj jo prejemajo samo fizične osebe), v predlogu za izvršbo ni dolžan navesti dodatnih podatkov, pač pa sodišče pred izdajo sklepa po uradni dolžnosti opravi poizvedbe v elektronsko dosegljivih evidencah. Prav tako upniku ni treba natančno označiti premičnin, če ima dolžnik stalno prebivališče ali sedež v Republiki Sloveniji. Vse drugo premoženje, na katerega predlaga izvršbo, pa je treba v predlogu za izvršbo določno označiti.
Zato se lahko zoper pravno osebo predlaga izvršbo na dolžnikova sredstva pri organizacijah za plačilni promet, na nematerializirane vrednostne papirje oziroma na premičnine brez kakršnih koli informacij o premoženju dolžnika. Tekom izvršilnega postopka pa lahko upnik od sodišča zahteva, da mu predloži informativni seznam dolžnikovega premoženja, ki vsebuje podatke o dolžnikovem premoženju iz sodišču elektronsko dosegljivih evidenc.
Ker pa je vsak izvršilni postopek nujno povezan z določenimi stroški, je pred odločitvijo glede vložitve predloga za izvršbo priporočljivo zbrati vsaj podatke o premoženju družbe, ki so javno dostopni. Tako lahko upnik vpogleda na spletno stran AJPES, kjer lahko ugotovi, ali se nad družbo vodi postopek insolventnosti (v tem primeru izvršilnega postopka sploh ni mogoče začeti) ali kakšen drug postopek prenehanja družbe, ali ima družba odprte transakcijske račune v Republiki Sloveniji in ali ima poslovne deleže v kakšni drugi družbi. Pregleda lahko zadnje letno poročilo družbe, iz katerega izhaja, kakšno je stanje sredstev in obveznosti družbe ter njen poslovni izid. Pri tem pa je treba upoštevati, da se podatki nanašajo na zadnji dan preteklega koledarskega leta in da so se do dneva vložitve predloga za izvršbo lahko že spremenili, poleg tega je mogoče (zlasti pri družbah v težavah), da so v njih kakšne nepravilnosti. Nekatere podatke lahko upnik pridobi tudi preko drugih javno dostopnih spletnih strani (npr. CompanyWall business, Bizi).
Najbolj zanesljivo pa je, da upnik pred vložitvijo predloga za izvršbo opravi poizvedbe o premoženju dolžnika pri upravljavcih podatkov ali zbirk podatkov. Ti so namreč dolžni upniku, ki izkaže pravni interes, na njegovo zahtevo, posredovati te podatke na podlagi določbe 6. odstavka 4. člena ZIZ. Upnik izkaže pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po tem zakonu predlagati izvršbo. Poizvedbe lahko zanj opravi tudi odvetnik, skladno z določbo 10. člena zakona o odvetništvu. Po tako prejetih podatkih se bo upnik najlažje odločil, ali je vložitev predloga za izvršbo smotrna ali ne.
Brez podatkov o finančnem in premoženjskem stanju dolžnika namreč ni mogoče oceniti verjetnosti uspeha izvrše. Izvršba je uspešna (pod predpostavko, da sklep o izvršbi postane pravnomočen), če premoženje dolžnika obstaja in če ga je mogoče uspešno unovčiti. Če pa premoženja ni, pa tudi v izvršilnem postopku ni mogoče priti do poplačila terjatve in upniku nastajajo samo še dodatni stroški.
Izvršilne stroške mora namreč skladno z določbo 38. člena ZIZ najprej plačati upnik (sodna taksa za vložitev predloga za izvršbo v znesku 55,00 evrov, stroški izvršitelja (če je ta postavljen), stroške cenitve premoženja (če je potrebna cenitev), stroški ugovornega in pritožbenega postopka, itd.). Dolžnik jih mora upniku na njegovo zahtevo sicer povrniti, če so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, vendar pa tudi teh stroškov v primeru neuspele izvršbe upnik ne bo mogel izterjati.
Zato je vsekakor smiselno, da se že pred vložitvijo predloga za izvršbo oceni, ali obstajajo možnosti za uspeh, da ne bo upnik utrpel še dodatne finančne izgube.«
