Slika je simbolična.
Nezadržno se približuje otožni ponedeljek. Preverili smo, ali je v prepričanju, da je tretji ponedeljek v letu najbolj depresiven dan v letu, kaj resnice.

Kdaj je tretji ponedeljek v mesecu januarju dobil oznako, da gre za najbolj depresiven dan v letu? 

Koncept otožnega ponedeljka (angl. 'blue Monday') naj bi izviral iz leta 2005, ko je britanska potovalna agencija Sky travel v sporočilu za medije zatrdila, da so do trditve, kateri je najbolj depresiven dan v letu, prišli s pomočjo izračuna.

Leta kasneje, v letu 2018, je človek, ki si je to poimenovanje izmislil, povedal, da ni nikoli želel, da bi imel ta dan negativen prizvok, ampak je bil njegov namen, da bi ljudi navdahnil, da sprejemajo drzne življenjske odločitve. 

Mnogi pravijo, da gre zgolj še za eno marketinško potegavščino, spet drugim se zdi tretji januarski ponedeljek, še posebej sredi pandemije, po koncu praznikov, ob dolgih in mrzlih nočeh, prav zares depresiven.

Kaj pa pravijo strokovnjaki?

Že leta 2005 so znanstveniki zatrdili, da gre za trditev brez kakršnekoli znanstvene osnove.

Kaja Strniša iz BRST psihologije je za Ljubljanainfo povedala:

»Odvisno je, kako gledaš na to. Nekdo, ki v to verjame, lahko tisti dan čuti neke spremembe. Sicer pa ni nobene strokovne podlage za to, da kakšen dan v tednu ali letu povzroča določene občutke.

To je bolj stvar perspektive, koliko že pričakuješ, da se bo nekaj zgodilo. Če imaš to v glavi, lahko pride do samouresničujoče se prerokbe. Potem se ta dan lahko dejansko pojavijo neki neprijetni občutki.«

Posameznikovo nezadovoljstvo v resnici nima kaj dosti opravka s tem, kateri dan v tednu je.

»Dostikrat pravijo, da ni tako, da ne maraš ponedeljkov, ampak svoje službe oziroma obveznosti, ki jih imaš. Če si še malo utrujen recimo, je logično, da te ponedeljek še malo bolj obremenjuje. 

Drugače pa če si v nekem dobrem ravnovesju, tudi ponedeljek ne predstavlja neke težave. To prepričanje nastalo verjetno zato, ker ponedeljek pač sledi vikendu,« pojasnjuje Strniša.

Kaj pa letni časi?

Pozimi, ko so noči dolge, sonca pa uzremo le za vzorec, če imamo srečo, se marsikomu zdi, da zaradi tega nima veliko energije.

Strniša pojasnjuje, da v takšnih primerih lahko pride do sezonske depresije:

»Večinoma v zimskem obdobju lahko pridejo neki depresivni občutki, ki so povezani s tem, da so ljudje manj na svetlobi, na soncu. Življenje se malo umiri, ne dogaja se toliko. Pri nekaterih to lahko sproži sezonska depresivna stanja.«

Dodaja, da do tega lahko pride tudi poleti, a je sezonska depresija pogostejša pozimi. 

»Odvisno je, kako se na spremembe odziva naš organizem, nekateri slabo prenašajo vročino, ali pa se toliko dogaja, da imajo občutek, da morajo ves čas nekaj početi,« razloži in doda, da se to običajno dogaja ljudem, ki so nekoliko bolj nagnjeni k depresivnim stanjem.

Kako izboljšati razpoloženje?

Če bi radi svoje počutje in razpoloženje izboljšali, lahko storite naslednje:

»Premislimo, katere so nasploh stvari, ki nas polnijo z energijo, po katerih se dobro počutimo. Običajno se je takrat, ko pademo v takšno počutje, nekoliko težje prisiliti k aktivnostim, ki so nam sicer blizu. A je dobro, da vseeno poskušamo početi stvari, ki nas bodo 'dvignile',« izpostavlja Strniša.

Pravi, da lahko pomaga lahko tudi pisanje dnevnika, opazovanje, kakšne misli se pojavljajo in kdaj, kaj se takrat od nas dogaja, ali pa, da poskusimo kaj novega, recimo kakšen nov hobi.

Koristna je tudi telesna aktivnost.

»Fino je, da gremo vsaj na sprehod, že to lahko pomaga. Če so zadeve zelo hude, pa ni nič narobe, če se odločimo, da se pogovorimo s strokovnjakom ali vsaj osebo, ki ji zelo zaupamo,« sklene.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice