Slika je simbolična.
Osamljenost ne pomeni zgolj biti sam, nekateri ljudje uživajo v družbi zgolj samega sebe. Prava osamljenost pa ima lahko negativen vpliv na naše fizično in psihično zdravje kot tudi na družbo kot celoto. Ali je tudi v naši družbi osamljenost problem?

Pomembno je, da imamo močne čustvene stike z drugimi ljudmi. Ljudje so praviloma srečnejši, bolj zdravi in tudi bolj produktivni, kadar imajo v svojem življenju ljudi, na katere se lahko zanesejo. 

Tisti, ki ne navežejo globljih stikov z drugimi ljudmi, pa se počutijo izolirano in kot da jih nihče ne razume, z drugimi besedami: so osamljeni

To ima lahko posledice za psihično in fizično zdravje posameznika, vpliva pa tudi na družbo kot celoto.

Kaj sploh je osamljenost?

Osamljenost ni enako kot biti sam. Čeprav je osamljenost povezana s pojmom družbeno izoliranostjo, ta nista sinonima. Lahko jo razumemo kot čustveno osamljenost ali družbeno osamljenost.

Čustvena osamljenost pomeni pomanjkanje čustvene navezanosti oziroma osebnih razmerij s partnerjem ali prijatelji. 

Družbena osamljenost pa je občutek pomanjkanja širše družbene mreže, kar zajema prijatelje, sosede ali službene kolege.

Osamljenost je lahko tudi zgolj začasen občutek, ki se pojavi in izgine. Lahko je tudi situacijska in se pojavi le ob določenih življenjskih dogodkih. Alternativno pa je osamljenost lahko tudi kronična, kadar jo posameznik občuti večino časa. Občutek lahko posamezniki občutijo različno in z različno intenzivnostjo.

Obstaja pa tudi eksistencialna osamljenost. To je občutek, ki se lahko pojavi, ko posameznik razmišlja o svojem mestu v svetu, smislu svojega življenja, o smrti in o drugih večjih vprašanjih svojega obstoja. 

Eksistencialna osamljenost ni nujno povezana s fizično ločenostjo (izoliranostjo) od drugih ljudi, temveč z notranjim občutkom neizogibne samote, ki izvira iz globokih eksistencialnih vprašanj, navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Kako osamljeni smo v Sloveniji?

Evropska unija je izvedla prvo anketo o osamljenosti, ki je zajemala vse države Evropske unije leta 2022. Ugotovili so, da se anketiranci v povprečju, v 13 odstotkih počutili osamljene ves čas, oziroma v preteklih štirih tednih. 35 odstotkov anketirancev pa se je počutilo osamljeno vsaj nekaj časa.

Raven osamljenosti ni enaka v vseh državah Evropske unije. Razlike lahko pojasnijo s kulturnimi razlikami, demografskimi razlikami ali pa celo zaradi različnih metod vzorčenja.

Po podatkih raziskave je osamljenost najbolj izrazita na Irskem, kjer je skoraj 20 odstotkov anketirancev označilo, da se počuti osamljeno večino časa. Najnižje vrednosti osamljenosti pa so zabeležili na Nizozemskem, Češkem, Hrvaškem in v Avstriji (pod deset odstotokov).

Slovenija je spadala med države z nižjimi vrednostmi osamljenosti, le približno deset odstotkov anketirancev je trdilo, da se vedno počutijo osamljeno oziroma se počutijo osamljeno večino časa.

Osamljeni ljudje so manj zdravi

Osamljenost ima bistven učinek na naše zdravje. Raziskava je ugotovila, da obstaja močna povezanost med osamljenostjo in slabim mentalnim in fizičnim zdravjem. Osamljeni posamezniki so bolj nagnjeni k depresiji in imajo večjo nagnjenost k nezdravim navadam, kot je kajenje ali slaba prehrana.

Povezava med osamljenostjo in slabšim zdravjem je pomembno spoznanje, saj nakazuje, da bi osamljenost morali dojemati kot resen problem, saj vpliva na zdravje družbe kot celote.

Med drugim osamljenost vpliva tudi na imunski sistem, raven krvnega tlaka, gibanje, pridobivanje na odvečni telesni teži in probleme s spanjem, piše WebMD.

Osamljenost in družbena omrežja

Raziskava je zajela še učinek družbenih omrežij na osamljenost. Spoznali so, da obstaja povezana med pretirano uporabo družbenih omrežij in občutki osamljenosti. Dodali so še, da so potrebne nadaljnje raziskave, da bi lahko bolje razumeli učinek družbenih omrežij na posameznikovo dojemanje osamljenosti.

Intenzivna uporaba družbenih omrežij je definirana kot uporaba nad dve uri na dan.

Uporaba, ki presega dve uri na dan, poveča prisotnost osamljenosti za 6,1 odstotne točke. Nasprotno, pa uporaba sporočilnih aplikacij nima bistvene povezave z osamljenostjo.

Kako se družba sooča z osamljenostjo, je pomembno družbeno vprašanje, saj se v javnosti velikokrat izpostavlja, da je po covid epidemiji, zaradi katere smo bili nekaj časa tudi družbeno izolirani pomembno vplivala na družbo kot celoto.

Predvsem mladi se soočajo s problemom pretirane uporabe družbenih omrežij, saj odraščajo v okolju, ki praktično ne funkcionira brez uporabo le teh. Nekako paradoksalno morajo sodelovati v družbenih omrežjih, saj so drugače socialno izključeni iz tega vidika socializacije, po drugi strani pa so prek teh izpostavljeni vsebinam, ki imajo negativne učinke na njihovo psihično zdravje in v njih vzbujajo občutke osamljenosti.

Ljudje, ki so osamljeni, se v manjši meri udeležujejo volitev

Raziskava je še ugotovila, da osamljeni posamezniki težje zaupajo in se izključujejo iz politične participacije. Tisti, ki se počutijo osamljeno, drugim ne zaupajo (-27 odstotkov) in imajo manjšo možnost za udeležitev na volitvah (+42 odstotkov).

Če osamljenost dojemamo kot resen problem, lahko torej kot družba pripomoremo tudi k civilnem sodelovanju in družbenem povezovanju v skupnostih.

Kako si lahko pomagamo?

Spopadanje z občutkom osamljenosti je nekaj običajnega, težava nastane, ko ta občutek traja daljše obdobje oziroma nikoli ne izgine. 

Nacionalni inštitut za javno zdravje je podal nekaj nasvetov, kako zmanjšati občutek osamljenosti, o katerem smo že poročali lani decembra. Za koristne nasvete si oglejte novico spodaj.

Komentarji (3)

Ne biti negativen (ni preverjeno)

citymagazine si/2024-bo-leto-lesenega-zmaja-ti-prinasa-denar-ljubezen-in-sreco/

pohorskisvizec

Visijo po fb,tik toku,buljil v ekran mob.tel., tablice.

Nime doma (ni preverjeno)

komunisticni laznivi podatki!!!!!-najbolj sposoben človek je samotar!!!!kako lahko nenehno poslusas druge(po moznosti razvojno zaostale komuniste!)in postanes oseba visokih performans!!!smrad komunizma/levicarizma se ponovno siri po sloveniji!!ustavimo jih!!

Starejše novice