Ta petek se ozrite v nočno nebo, prihaja bobrova super luna. Od kod takšno ime?
Super luna je luna, ki je navidezno videti nekoliko večja in s tem svetlejša kot običajno. 15. novembra bomo lahko na nočnem nebu opazovali zadnjo super luno v tem letu.
Rečemo ji tudi bobrova luna. Zakaj?
Luna, ki je večja in svetlejša od »povprečne« polne Lune
Kaj točno bomo to videli v petek zvečer na našem nebu?
Kot pojasnjuje Albin Gradišnik iz Vremenske postaje na Krčevini pri Vurbergu najdeno pet različnih izrazov za tokratno novembrsko polno luno in sicer super luna, bobrova Luna, navidezni premer, večja in svetlejša luna, ločne minute.
Izraz »super luna« je bil skovan leta 1979 in se uporablja za tisto polno luno, ki je Zemlji najbližja. »Luna okrog Zemlje ne kroži v popolnem krogu, ampak po elipsi. Elipsa je krivulja ovalne oblike. Zato se Luna približuje in oddaljuje od Zemlje,« razlaga.
V literaturi najdemo različna poimenovanja za točko, ko je luna Zemlji najbližje. To najbližjo točko so poimenovali perilunij, periselenij, ali perigej. V periseleniju je Luna takrat, ko je središče lune od središča Zemlje oddaljeno okrog 361 000 kilometrov.
Točko, ko je Luna najbolj oddaljena od Zemlje pa so poimenovali apolunij, aposelenij, ali apogej. V aposeleniju je luna takrat, ko je od Zemlje oddaljena okrog 406 000 kilometrov.
Ko luni »uspe« priti v točko periselenija ob polni Luni, je ta videti nekoliko večja in svetlejša od »povprečne« polne Lune – kar je avtorje tako navdihnilo, da so ta pojav poimenovali »super luna«, pojasnjuje Gradišnik.
