Slika je simbolična.
Ob dnevu državnosti so na Statističnem uradu Republike Slovenije pripravili pregled statističnih podatkov o stanju v Sloveniji.

Dan državnosti je slovenski državni praznik, ki zaznamuje spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija uradno postala neodvisna.

Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije.

Kaj ob 31. obletnici samostojne Slovenije kažejo nekateri statistični podatki pridobljeni na Statističnem uradu Republike Slovenije?

Število prebivalcev naraslo skoraj za Maribor

Na začetku leta 2022 je v Sloveniji živelo 2.107.180 prebivalcev, kar je nekaj več kot 107.000 več kot na začetku leta 1991 ali skoraj  toliko, kolikor prebivalcev živi v Mestni občini Maribor.

Slovensko državljanstvo je leta 2021 imelo 91,8 odstotka prebivalcev Slovenije, sledili pa so prebivalci z državljanstvom ene izmed bivših republik nekdanje Jugoslavije. Med njimi je bilo največ državljanov Bosne in Hercegovine.

Izboljšuje se tudi izobrazbena raven prebivalcev Slovenije. Od leta 2011 naprej je delež prebivalcev Slovenije s končano srednjo šolo ostal precej stabilen, saj se je gibal okoli 53 odstotkov.

Večje razlike so med prebivalci z doseženo osnovnošolsko in terciarno izobrazbo.

Delež prebivalcev z osnovnošolsko izobrazbo, se je v zadnjem desetletju zmanjšal za sedem odstotnih točk in zdaj znaša 22,2 odstotka, medtem ko se je delež prebivalcev z doseženo terciarno izobrazbo povečal za slabih osem odstotkov in zdaj znaša 25 odstotkov.

Stanje na trgu dela je dobro

Razmere na trgu dela so bile v letu 2021 ugodne, saj je bilo delovno aktivnih prebivalcev 900.262, kar je največ od leta 1991.

Stopnja anketne brezposelnosti je bila lani med najnižjimi, odkar pri Statističnem uradu Republike Slovenije izvajajo raziskovanje in je znašala slabih pet odstotkov.

Stopnja prostih delovnih mest je bila v prvem četrtletju leta 2022 najvišja po letu 2008 in je znašala tri odstotke.

Najvišja je bila v gradbeništvu in gostinstvu, najnižja pa v dejavnostih oskrbe z električno energijo, plinom in paro ter v javni upravi in obvezni socialni varnosti.

Delež delovno aktivnih tujcev v Sloveniji narašča

Trg dela v Sloveniji se spreminja, med drugim narašča delež delovno aktivnih tujcev. Leta 2010 jih je bilo med vsemi delovno aktivnimi sedem odstotkov, leta 2021 pa za pet odstotkov več.

V vseh letih so med delovno aktivnimi tujci v Sloveniji prevladovali moški.

V letu 2021 je bilo med delovno aktivnimi tujci, ki so v Slovenijo prišli iz drugih držav članic Evropske unije, kar dobre dve tretjini moških, med tistimi iz preostalih držav pa kar 81 odstotkov.

Med delovno aktivnimi tujci iz Evropske unije jih je največ  delalo v predelovalnih dejavnostih, med tistimi iz preostalih držav pa v gradbeništvu.

S povprečno mesečno plačo lahko kupimo več dobrin

Primerjati plače skozi daljše časovno obdobje ni preprosto in je včasih lahko tudi nesmiselno. Pri primerjavi cen in plač od leta 1991 do danes je treba vedeti, da smo v Sloveniji v tem obdobju prešli iz dinarjev na uporabo bonov, nato tolarjev in nazadnje evrov.

Razliko v višini povprečne plače zato najbolje ponazorimo s tem, koliko neke dobrine smo lahko s tem denarjem kupili v letu 1991 in koliko danes.

Za primer: Leta 2021 smo tako v primerjavi z letom 1991 lahko kupili 1.068 kilogramov več belega sladkorja, 139 kilogramov več kruha in devetnajst več moških kavbojk.

Foto: Statistični urad Republike Slovenije

Višji tudi BDP

Bruto domači proizvod na prebivalca v tekočih cenah je leta 2021 znašal 24.678 evrov, kar je skoraj petkrat toliko kot ob osamosvojitvi Slovenije, ko je znašal dobrih pet tisoč evrov.

Od prvih let po osamosvojitvi se je BDP realno najbolj zmanjšal na začetku velike gospodarske krize leta 2009 in leta 2020, ko nas je zajela pandemija covida-19. Najvišjo rast smo zaznali v letih 2021 in 2007.

Dolg države znaša slabih 40 milijard evrov

Bruto dolg sektorja država je konec leta 2021 znašal 38,9 milijard evrov ali 74,7 odstotka BDP-ja.

V primerjavi s koncem leta 2020 se je nominalno zvišal za dobro milijardo evrov, relativno pa se je znižal za dobrih pet odstotkov BDP-ja.

Foto: Statistični urad Republike Slovenije

Vrednost uvoza višja od izvoza

Po začasnih podatkih je bil v letu 2021 uvoz v Slovenijo vrednostno za dobrih šest odstotkov višji od izvoza. Uvozili smo za 42 milijard evrov blaga, izvozili pa za slabih 40 milijard evrov.

Največjo vrednost je dosegel uvoz blaga iz Nemčije - slabih petnajst odstotkov, sledili sta Italija in Švica z okoli enajstimi oziroma desetimi odstotki.

Tudi pri izvozu so bile te tri države najpomembnejše trgovinske partnerice Slovenije.

V Nemčijo smo vrednostno izvozili za dobrih sedemnajst odstotkov vsega blaga, v Švico dobrih trinajst odstotkov, medtem, ko smo v Italijo izvozili slabih enajst odstotkov blaga.

Slaba polovica vse energije je uvožena

V zadnjem času v ospredje prihaja oskrba z energijo. Skupna količina domačih virov energije v letu 2021 je bila za devet odstotkov manjša kot leto prej.

Z domačimi viri energije je Slovenija v letu 2021 zadovoljila 53 odstotkov potreb po energiji, preostalo količino pa je uvozila. Oskrba z naftnimi proizvodi je bila v celoti zagotovljena iz uvoza.

Komentarji (3)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Mbb (nepreverjen)

Kakšen je to praznik ki deli Slovence !
Politike je treba kaznovati !

. (nepreverjen)

jaz mam dva predala , normalne in ....

Pecnik Suzana (nepreverjen)

Pozdravljeni, ponudba posojila med resnimi in poštenimi posamezniki v 72 urah.
Za vse vaše finančne težave sem vam še naprej pripravljen pomagati. moj kredit je odprt za posameznike in podjetja, ki so sposobni spoštovati pravico do financiranja in pogodbo, ki jo bomo morali podpisati. kontaktirajte me po e-pošti: [email protected]

Starejše novice