Slika je simbolična.
Okoli 80 odstotkom Slovencem primanjkuje nujno potrebnega vitamina D, predvsem v zimskih mesecih. Zaradi pomanjkanja tega vitamina se lahko pojavljajo številne zdravstvene težave, zaradi česar smo preverili, kako poskrbeti za njegovo nadomestitev.

Vitamin D je v maščobi topen vitamin, ki ima pomembno vlogo pri razvoju kosti in zob ter pri delovanju imunskega sistema in pri drugih procesih.

Vitamin D je edini vitamin, ki ga lahko v zadostni meri biosintetizira človeško telo samo, in sicer v koži s pomočjo ultravijolične svetlobe (UVB).

Med vitamine ga uvrščamo zato, ker je za biosintezo potreben zunanji pogoj, torej ultravijolična svetloba, ki pa ni vedno izpolnjen, predvsem v poznojesenskih in zimskih mesecih.

»Vitamin deluje kot prepisovalni faktor oziroma transkripcijski faktor za številne molekule v različnih mehanizmih. Med drugim pomembno vpliva na metabolizem kosti, imunski sistem, na mišični sistem, kjer preprečuje razgradnjo mišičnine, kar je pomembno predvsem pri starejših in nepokretnih posameznikih,« razlaga Darko Siuka, specialist gastroenterolog iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ki je med drugim tudi eden najbolj znanih promotorjev jemanja nepogrešljivega vitamina D.

Pri tem Siuka dodaja, da je vitamin D pomemben tudi za psihično stanje, pozitivno vpliva na hormonski sistem, zvišuje raven testosterona, ureja menstrualni cikel, vpliva na zanositev in zviša toleranco na alergene. Vodi celično smrt celic, ki so telesu nevarne, kot so rakave celice.

Pozitivni vidiki tako za fizično kot tudi psihično zdravje

O pozitivnih učinkih vitamina D smo se pogovarjali tudi z Darjo Potočnik Benčič, predsednico Lekarniške zbornice Slovenije.

Ta poudarja pomen vitamina D tudi pri novorojenčkih, predvsem za preprečevanje rahitisa ter starejših za preprečevanje osteomalacije in osteoporoze.

»Rahitis je bolezen otrok, pri kateri pride do šibkih in mehkih kosti, omejitev v rasti in deformacije kosti. Osteoporoza pri starejših pa predstavlja veliko tveganje za zlome, predvsem pride do zlomov hrbtenice, kolka in zapestja, kar pušča trajne posledice in zelo poslabša kakovost življenja starejših,« razlaga Potočnik Benčič.

Tako kot Siuka pa tudi Potočnik Benčič izpostavlja pomen vitamina D tako za fizično kot tudi psihično zdravje, saj sta ta, po njenih besedah, neločljivo povezana.

»Znaki pomanjkanja vitamina D se kažejo tudi v nihanju razpoloženja, razdražljivosti in depresiji. Obstajajo študije, ki dokazujejo uspešnost vitamina D pri lajšanju simptomov depresije. Tudi sicer je znano, da se slabše razpoloženje in depresija poglobita v zimskih mesecih, ko je manj sonca in telo ne sintetizira vitamina D,« razlaga Potočnik Benčič.

Pomen vitamina D v pandemiji covida-19

Že pred pandemijo covida-19 so bile objavljene številne randomizirane študije in metaanalize, ki so dokazale, da posamezniki, ki so prejemali vitamina D, bodisi manj obolevajo za virusnimi respiratornimi okužbami, bodisi je njihov čas trajanja krajši ali resnost bolezni blažja.

Podobno se je izkazalo tudi pri covidu-19. Številne opazovalne študije so pokazale povezanost med hudim pomanjkanjem vitamina D in višjim tveganjem za hudo obliko covida-19 ali višjim tveganjem za smrt. 

»Obstajajo že nekatere randomizirane študije tudi za covid-19. Indijska randomiziran študija je pokazala, da je PCR-test bil prej negativen v skupini covidnih bolnikov, ki je prejemala 60.000 enot vitamina D dnevno teden dni kot v kontrolni skupini. Španska randomizirana študija iz Cordobe je pokazala nižjo umrljivost in nižje tveganje za potrebo po enoti intenzivne terapije v skupini, ki je prejemala vitamin D kot v tisti, ki ga ni,« razlaga Siuka.

Pri tem dodaja, da je zelo razvpita brazilska študija na 240 bolnikih postavila dvom v učinek vitamina D pri covidnih bolnikih. Polovica jih je prejela 200.000 enot vitamina D v enkratnem odmerku, statistična analiza pa je pokazala, da ni bilo razlike v umrljivosti ali potrebi po hospitalizaciji v enoti intenzivne terapije. 

»Vendar je potrebno prebrati razlago študije,« poudarja Siuka. »Večina posameznikov brazilskih bolnikov je ob sprejemu že imela razmeroma dobre ravni vitamina D, zato je bila umrljivost nizka, in sicer od 5 do 7 odstotkov. Bolniki so prejeli vitamin D po cirka desetih dneh od začetka okužbe, vemo pa, da vitamin D aktivira vrojeni imunski sistem, ki ima največjo vlogo ure in prve dni po okužbi« pove Siuka. 

Čeprav še ni dobrih neposrednih dokazov o povezavi med ravnmi vitamina D in zbolevanjem za covidom-19, pa obstajajo vsaj posredni dokazi o tem, da je potrebna normalna raven vitamina D za ustrezno odpornost pri okužbah dihal.

S pomanjkanjem vitamina D se srečuje okoli 80 odstotkov Slovencev

Zaradi številnih pozitivnih učinkov je smotrno poskrbeti za primerne zaloge vitamina D, ki kritično padejo zlasti v zimskih mesecih, ko tega vitamina primanjkuje približno 80 odstotkom odraslih Slovencev, pri čemer pa se 40 odstotkov zdravih Slovencev sooča s hudim pomanjkanjem tega vitamina.

Ugotovitve potrjujejo, da je za zagotovitev ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D v jesensko-zimskem obdobju za prebivalce Slovenije treba sprejeti ukrepe za njegovo nadomeščanje.

To bo še posebej pomembno za nekatere skupine prebivalstva, ki so lahko s stališča nezadostne preskrbljenosti z vitaminom D bolj ogrožene.

»Znaki pomanjkanja so lahko zelo skriti in subklinični in se kažejo v neznačilnih oblikah. Na primer v pomanjkanju volje, slabem razpoloženju, utrujenosti, mišični nemoči, pomanjkanju libida in podobno,« razlaga Siuka, specialist gastroenterolog.

Siuka pri tem dodaja, da za zdravo populacijo poleti zadošča, da 15 odstotkov gole kože za 10 do 15 minut izpostavijo soncu in si s tem zagotovijo dovoljšne količine vitamina D. »Zelo tanka pa je meja med varno izpostavljenostjo soncu in tveganjem za opeklino kože in za kožnega raka,« je jasen Siuka.

Potrebno je jesti veliko morske hrane, jajc in piti mleko

Nasprotno pa v jesensko-zimskem obdobju zaradi nizke intenzitete sončnih žarkov tvorbe vitamina D v koži skorajda ni in je zato v tem času potreben zadosten prehranski vnos.

»Vitamina D s hrano zaužijemo zelo malo, saj je slovenska hrana tradicionalno zelo revna z vitaminom D. Pri tem je na primer priporočljivo jesti morsko hrano, na primer losos je zelo bogat z vitaminom D, pa tudi jajca, predvsem rumenjak, vitamin D pa najdemo tudi v mleku,« razlaga Siuka.

Pri tem doda še zanimivost, da če se krava pase na soncu, je v njenem mleku do trikrat več vitamina D, v primerjavi s kravo, ki se v večji meri zadržuje v hlevu.

Podobnega mnenja je tudi predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič, ki dodaja, da morajo vegetarijanci in vegani še bolj skrbno sestavljati svoj prehranski krožnik, saj je pri tej populaciji še večje tveganje za pomanjkanje vitamina D.

Z vitaminom D bi morali umetno bogatiti hrano

Siuka poudarja, da s prehrano skoraj nihče ne zaužije priporočene količine vitamina D, zato bo po njegovem mnenju za zagotovitev ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D treba pretehtati ukrepe za njegovo nadomeščanje. Na primer, da bi z vitaminom D začeli bogatiti samo hrano. 

»Pomanjkanje vitamina D v Sloveniji predstavlja velik javnozdravstveni problem. Na primer v skandinavskih državah, zaradi geografske lege, lahko vitamina D s soncem pridobijo še manj kot mi. Zato vitamin D umetno dodajajo k hrani,« razlaga Siuka.

Pri tem dodaja, da so pri tem v Skandinaviji upoštevali različne prehranjevalne navade posameznikov.

»Oni na primer veliko bolje prenašajo mlečne izdelke, med tem ko smo Slovenci veliko bolj laktozno intolerantni. Tako da oni veliko vitamina D dodajajo v mlečne izdelke. Pri nas bi obstajalo več možnosti, na primer dodajanje vitamina D pekovskim izdelkom,« razlaga Siuka.

Kot zadnje meni, da bi morali na ravni državne zagotoviti program, ki bi zagotovil, da bi bili posamezniki v dovoljšni meri preskrbljeni z vitaminom D, ki ga večini Slovencev primanjkuje. 

S spleta

Komentarji (3)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Neviden (nepreverjen)

Teleti'mleko je škodljivo sploh kupljeno'kin vam naj še kaj verjamem,.

Franca69 (nepreverjen)

Piti moramo torej tisto mleko, ki ga ne kupimo, temvec ga dobimo zastonj? Hvala za to starodavno modrost, dobri neznanec! 🙌

In reply to by Neviden (nepreverjen)

Sadje in zelenjava (nepreverjen)

Proti kemiji in nedovoljenih sredstvih v prehrani ... prah in farmacevtski produkti niso zdravi.

In reply to by Neviden (nepreverjen)

Starejše novice