Tropska hiša v Celju je zaradi birokratskih zapletov zaprla vrata, čeprav so pogoji za živali ustrezni; ministrstvo že več kot leto dni ni podaljšalo dovoljenja za prikazovanje živali javnosti.
Vrata Tropske hiše v Celju, kjer domuje več kot 150 eksotičnih in redkih vrst živali, so po štirih letih odprtosti zaprta za obiskovalce. Razlog za zaprtje ni v neprimernih pogojih za živali, temveč v administrativnem zapletu, saj Ministrstvo za naravne vire in prostor še vedno ni odločilo o podaljšanju dovoljenja za prikazovanje živali javnosti.
»30. septembra nas je obiskal inšpektor iz Inšpektorata za naravne vire in prostor ter ugotovil, da so razmere za bivanje živali ustrezne. Kljub temu nimamo aktualnega dovoljenja za prikazovanje živali javnosti,« je pojasnil direktor Tropske hiše Celje, Simon Cirkulan.
To pomeni, da lahko živali ostanejo v hiši, vendar jih ne smejo kazati obiskovalcem. Cirkulan je opozoril, da so vlogo za podaljšanje dovoljenja vložili že novembra lani, ministrstvo pa še vedno ni sprejelo odločitve.
Dolgotrajni postopki in zamude
Ministrstvo je v pisnem odgovoru navedlo, da je bila vloga stranke nepopolna in da so jih večkrat pozvali k dopolnitvi, nazadnje decembra letos. Kot pravi Cirkulan, so vlogo vsakič dopolnili in jih prosili, da jo obravnavajo nujno.
A Cirkulan je izpostavil, da je njihov prvi poziv za dopolnitev vloge prejel šele po petih mesecih, kar je v nasprotju z zakonom o upravnem postopku, ki določa petdnevni rok za takšne postopke.
Razlog za vse te dopolnitve najverjetneje tiči v mnenju Zavoda za varstvo narave, ki je ugotovil nekatere nepravilnosti. O teh pa ima stroka povsem nasprotujoča si mnenja, kar povzroča dodatne težave. Poleg tega nekatere vrste različno klasificirajo, kar še bolj zaplete situacijo.
»Če bi mi upoštevali takšne standarde, bi kršili zakon o zaščiti živali, žival mučili in jo pahnili v smrt,« je dodal Cirkulan.
Stane Močnik iz Društva ljubiteljev eksotičnih živali STALGO exotic pa ob tem ugotavlja: »Namesto da bi se ukvarjali s tem, da ta sistem dobro deluje, da so živali dobre, da je vse okej, po domače, se moramo bolj ukvarjati z birokracijo.«
Ministrstvo za naravne vire in prostor so zaradi kršitev zakonskih rokov prijavili upravnemu inšpektoratu, ki pa je ugotovil, da je ministrstvo večkrat kršilo zakonske roke in načela upravnega postopka, saj je zamujalo z odločanjem, pozivom za dopolnitev vloge in obravnavo poziva stranke na pojasnilo o razlogih za zamudo.
Pisarniška zakonodaja, zaradi katere lahko tudi zaprejo institucijo
Kritike so usmerjene tudi v zakonodajo, ki ureja to področje.
»Je presplošno napisana. Največ problemov je ravno v tem, ker se preveč prepušča špekulacijam organa, ki to ureja. Veterina, ki ima največ prakse, bi morala imeti več besede,« je povedal Močnik.
Ministrstvo pa v svojem odgovoru navaja, da odločajo zgolj na podlagi predpisov in ugotovljenih okoliščin, ne na podlagi izkušenj oziroma dobrih praks.
»To je pisarniška zakonodaja, ki nima nič z realnostjo. Sprašujemo se, ali je v Sloveniji sploh še možno delati na tem področju,« je komentiral Močnik.
In to se sprašuje tudi Cirkulan, ki priznava, da jim z zaprtjem nastaja velika izguba, denar za pokrivanje vseh stroškov, zaposlujejo tudi tri ljudi in več kot deset študentov, pa da črpajo iz zlatih rezerv.
»Odvisni smo od vsakega vikenda. Če bomo zaprti še nekaj mesecev, bo to pomenilo konec naše institucije,« je dodal Cirkulan.
Poznavalci opozarjajo, da bi morala zakonodaja, podobno kot pri večjih živalskih vrtovih, manjšim vrtovom kriti izpad prihodkov, kadar za to niso sami odgovorni.
