V letu 2016 je prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 74 kilogramov hrane ali približno 0,2 kilograma na dan. Med odpadki je končalo kar 35 odstotkov užitnega dela hrane, ugotavljajo na statističnem uradu.
Ta delež bi z osveščanjem in pravilnim odnosom do hrane lahko preprečili ali ga vsaj zmanjšali. Medtem je bilo 65 odstotkov odpadne hrane takšne, ki je neužitna, kot so olupki, lupine, kosti in koščice, poroča STA.
Skoraj polovico, 46 odstotkov, vse odpadne hrane so proizvedla gospodinjstva.
Gospodinjstvom sledi dejavnost gostinstva in strežbe hrane, kjer so zavrgli 29 odstotkov vse odpadne hrane, proizvodnja hrana, kjer je med odpadki končalo 15 odstotkov vse odpadne hrane, ter distribucija in trgovine z živili, kjer so zavrgli 10 odstotkov vse odpadne hrane, še poroča STA.
Največ odpadne hrane v bioplinarne
Največ odpadne hrane se je v letu 2016 predelalo anaerobno v bioplinarnah (52 odstotkov) in kompostarnah (26 odstotkov). Odpadna hrana, zbrana kot del mešanih frakcij odpadkov, je bila pred odlaganjem biološko stabilizirana v obratih za mehansko-biološko obdelavo komunalnih odpadkov (20 odstotkov), medtem ko sta bila z drugimi načini obdelana dva odstotka vse odpadne hrane.
