Redna telesna dejavnost tudi v zimskih mesecih dokazano krepi odpornost, izboljšuje počutje in zmanjšuje tveganje za številne kronične bolezni. Strokovnjaki opozarjajo, da je ključna dobra priprava.
Telesna dejavnost na svežem zraku pozimi je lahko izjemno koristna za telo in duha. Redno gibanje namreč pomembno prispeva k boljšemu zdravju, saj pomaga preprečevati bolezni srca in ožilja, debelost, sladkorno bolezen tipa 2 ter nekatere vrste raka.
Hkrati zmanjšuje simptome depresije in tesnobe ter pozitivno vpliva na miselne procese, učenje in splošno počutje.
Koliko gibanja potrebujemo?
Svetovna zdravstvena organizacija odraslim priporoča najmanj 150 do 300 minut zmerno intenzivne aerobne telesne dejavnosti na teden ali 75 do 150 minut visoko intenzivne dejavnosti, lahko tudi v kombinaciji obeh.
Otroci in mladostniki naj bi se gibali povprečno 60 minut dnevno.
Pozimi je ključna dobra priprava
Gibanje v hladnejšem delu leta zahteva nekoliko več pozornosti, predvsem zaradi nizkih temperatur in krajših dni.
Priporočljivo je večplastno oblačenje. Prva plast naj bo iz sintetičnih materialov, ki dobro odvajajo vlago, srednja plast naj greje (flis ali volna), zunanja pa naj ščiti pred vetrom in vlago.
Kapa, rokavice in šal so nujni, saj telo največ toplote izgublja skozi glavo, roke in vrat.
Zimski športni copati ali pohodni čevlji z dobrim oprijemom zmanjšajo tveganje za zdrs na snegu ali ledu. Kolesarji naj obutev dodatno zaščitijo z galošami.
Sonce in voda, tudi pozimi pomembna
Čeprav je sončnih dni manj, je UV-sevanje še vedno prisotno, zlasti v sredogorju in visokogorju.
Zato je priporočljiva uporaba kreme za sončenje na izpostavljenih delih telesa.
Prav tako ne smemo pozabiti na hidracijo, saj lahko tudi pozimi hitro dehidriramo, predvsem pri daljših dejavnostih, kot so smučanje, tek na smučeh ali pohodništvo.
Prilagodimo tempo in poslušajmo telo
Telesna dejavnost pri temperaturah do minus 15 stopinj Celzija običajno nima negativnega vpliva, če je intenzivnost zmerna in trajanje krajše.
Večje tveganje za poškodbe nastane pri visoko intenzivni vadbi in še nižjih temperaturah.
Dober pokazatelj zmerne intenzivnosti je, da lahko med gibanjem ves čas dihamo skozi nos.
Ogrevanje je pozimi še pomembnejše
Zaradi manjše prožnosti mišic je pozimi večja možnost poškodb. Strokovnjaki svetujejo daljše in postopno ogrevanje, po potrebi že doma. Priporočljivo je dinamično ogrevanje celega telesa in vaje za gibljivost.
Mravljinčenje v prstih ali močan občutek mraza kljub ustrezni zaščiti sta znak, da je čas za prekinitev dejavnosti in vrnitev na toplo.
V mraku ali temi nosimo odsevna oblačila ali svetilko, da smo vidni drugim udeležencem v prometu. Gibanje v naravi ima dodatno prednost pred mestnimi središči, saj se tako izognemo onesnaženemu zraku.
Ne glede na letni čas strokovnjaki priporočajo tudi vaje za krepitev večjih mišičnih skupin vsaj dvakrat tedensko, saj so pomemben del smernic SZO za telesno dejavnost in preprečevanje sedečega načina življenja.
