Mednarodni dan strpnosti, ki ga je razglasil Unesco, obeležujemo že od leta 1995 . Zelo pomembno je ozaveščanje javnosti o pomenu strpnosti in nevarnosti nestrpnosti, ki se zelo hitro širi preko družbenih omrežij.
Deklaracijo o načelih strpnosti je razglasila Generalna konferenca UNESCO na zasedanju 16. novembra 1995. Deklaracija poudarja zaskrbljenosti zaradi vzpona dejanj nestrpnosti, nasilja, terorizma, ksenofobije, agresivnega nacionalizma, rasizma, antisemitizma, izključevanja, marginalizacije in diskriminacije, ki so uperjena proti nacionalnim, etničnim, verskim in jezikovnim manjšinam, beguncem, priseljenim delavcem, priseljencem in ranljivim skupinam znotraj družb, kot tudi dejanj nasilja in ustrahovanja, ki so zagrešena nad posamezniki, ki uveljavljajo svojo svobodo mišljenja in izražanja.
Največ nestropnosti in sovražnega govora proti migrantom
Direktor Mirovnega inštituta Iztok Šori ocenjuje, da je od leta 2015 največ nestrpnosti in sovražnega govora uperjenega proti migrantom. Pri tem resničnost, splet in družbena omrežja niso ločeni, k nestrpnosti pa znatno prispevajo nekateri mediji in politiki, je poudaril, poroča STA.
Nestrpnost v družbi narašča
V teh dneh si je na primer s spornim tvitom ovadbo zaradi razžalitve prislužil poslanec SDS Žan Mahnič. Ustavno sodišče in tožilce je označil za mafiji, ki ščitita druga drugo in tako užalil vrhovnega državnega tožilca Zvonka Fišerja.
Na pomen strpnosti pa so na družabnem omrežju Facebook sporočile številne organizacije in tudi generalna direktorica policije Tatjana Bobnar.
» Pravijo, da če želiš spreminjati svet, moraš najprej spremeniti samega sebe, zato bodimo strpni in tolerantni, a poskrbimo tudi za varnost sebe, svoji najbližjih in družbe kot celote, saj je varnost temelj vsake uspešne skupnosti, « so pod video objavo na družabnem omrežju Facebook zapisali na Policiji.