Mateja Adamović Naberšnik o Mariborčanih: »Njihov večni problem je, da se preveč primerjajo, govorijo in modrujejo tem, kaj bi in kaj ne«

Mateja Adamović Naberšnik je znana mariborska mojstrica ličenja in filmske maske, ki obvlada posebne efekte. 

Vsestranska Mariborčanka, ki ji radi rečejo tudi »multipraktik talentov« ljubi sonce, vodo, sprehode, dobre filme in to, da vsak dan občuti veliko ljubezni. 

Je tudi zaprisežena Mariborčanka, ki nam je s širšim pogledom na svet zaupala svoje najljubše spomine na štajersko prestolnico in brez dlake na jeziku pokomentirala najbolj pogoste stereotipe o Mariborčanih in Mariborčankah.  

Ste avtohtona Mariborčanka? Kdaj in kje se je začela vaša »mariborska pot«?

»Sem rojena Mariborčanka, tako da se je moja mariborska pot začela kar v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, ko sem se rodila. (smeh)«

Kaj je po vašem mnenju značilno za Mariborčane?

»Morda me bo marsikdo grdo pogledal ob tem odgovoru, ampak tako je, ko ti obrnejo ogledalo. (smeh) Večni problem Mariborčanov je v tem, da se preveč primerjajo, da preveč govorijo, preveč modrujejo o tem, kaj bi in kaj ne bi … Vsi tisti Mariborčani, ki pa so dejansko ljudje akcije, pa delajo izven Maribora. To govorim za večino. Obstajajo pa seveda izjeme. Tako da po mojem mnenju je v Mariboru doma debata, drugje je pa akcija in realizacija.«

Kakšna predstava o Mariborčanih je najbolj zgrešena?

»Da živimo vsi za nogomet in da je Maribor skoraj, da – samo nogomet. Proti kateremu seveda absolutno nimam nič. Tudi sama sem kar nekaj let delala za Ligo prvakov (Champions league), ampak Maribor je toliko več kot nogometni navijači.«

Kaj je vaša prva asociacija na Maribor?

»Dom. Zato sem tukaj še vedno zasidrana. Ker mi poleg ljubezni do poklica v žilah teče tudi ljubezen do doma in družine.«

Katera pesem vas spomni na Maribor?

»Dandraugh – Dobrodošli v Maribor!« 

Kateri del Maribora vam je najbolj pri srcu in zakaj?

»Mestni park, ker je tako zelo lep in razgiban. Ker je to kraj, ki je prepleten s toliko lepih spominov. Namreč, doma smo blizu parka in tukaj sva z bratom toliko, da ne shodila, se naučila voziti kolo do tega, da sem veliko rojstnih dni praznovala v parku. (smeh) Ooooo … to pa je veliko zanimivih spominov. Sedaj pa kadarkoli imam čas, v park pobegnem na hiter sprehod.«

Kdaj ste se nazadnje povzpeli na Piramido, na Pohorje in na Kalvarijo?

»Piramida in Kalvarija sta na tedenskem seznamu, ker to s psičko Dito nujno obiščeva skoraj vsak dan. Pohorje pa je bolj na programu poleti, ko se gremo malo hladit.«

Kam v Mariboru greste najraje na pijačo, kam na kosilo, kam na sladico in kam se zabavati?

»Včasih smo imeli svoj 'punkt' in smo imeli s prijatelji eno bazo. Sedaj se je pa Maribor tako razvil, da smo malo tukaj in malo tam. Na pijačo grem najraje 'na Poštno', kjer je pač prosto. Na kosilo v Rožmarin, Njami sushi, Baščaršijo, Loving Hut, uf, ogromno dobrih lokacij imamo in povsod je okusno. Tako da, ko mi je zadnjič oče rekel, da gremo v eno restavracijo, ki je 40 minut iz Maribora, sem bila kar rahlo ogorčena, ker našega mesta pa res ni treba zapustiti in se iti prehranjevat drugam. (smeh) Zabavati? To seveda kar poredko naredim, ker moje delo je velikokrat na samih družabnih dogodkih in sem v svojem prostem času najraje doma. Če pa že grem ven, grem tja, kjer vrti moja prijateljica DJ Snupee – v Trusta, Klub Klub …«

Katere tri znamenitosti mesta bi priporočili tujcu, da si jih mora nujno ogledati v Mariboru?

»Obožujem mariborski grad, saj smo tja z družino neštetokrat šli, ko sem bila majhna, da takoj vem, ali so kaj prestavili in ali kaj ni na svojem mestu. (smeh) Vinagova Klet, ki je zgodovinsko zanimiva, fascinira pa me tudi njena razsežnost. In pa seveda Slovensko narodno gledališče Maribor, ki je edina hiša v Sloveniji, ki pod eno streho združuje opero, dramo in balet.«

Katera je po vašem mnenju najbolje varovana skrivnost Maribora?

»Hja, Maribor nima skrivnosti, mi si vse povemo! Sploooh pa drugi o nas vedo vse. (smeh)« 

Kaj je vaša najljubša štajerska fraza ali beseda ali štajerski argo?

»Pa daj, nea se špilaj! To je že kar eno tako splošno mašilo med pogovorom. (smeh)«

Kaj je po vašem mnenju največji minus štajerske prestolnice?

»Da konstantno z nekom tekmujemo, da se konstanto počutimo druge. Pa samo eno stvar bi morali spremeniti: ukvarjati se samo s sabo in ne z drugimi.«

Kdo je za vas ikona Maribora in zakaj?

»A samo ena?! (smeh) Jih bom naštela kar več: Alfi Nipič, Stojan Auer, Vinko Šimek … mojstri svojega poklica, ki so Maribor ponesli v svet in ki so v Maribor pripeljali svet. To so strokovnjaki svojega področja in borci, da je nam sedaj lažje, ker imamo v njih zgodbe, vzor, ker so nam oni in njim podobni pokazali, da je vse mogoče in da se da.«

Kateri znan obraz tudi sami največkrat srečate na ulicah Maribora?

»Igralca Vlada Novaka vidim, kako šviga na svojem kolesu po mestu. Milado Kalezić, Ano Praznik, Sebastiana, Tima Koresa - Korija, Katarino Samobor iz skupine Tabu in seveda Tanjo Kocman – kadar se uskladiva za skupno druženje. (smeh) Se kar srečamo, recimo temu – z mojimi sodelavci. (smeh)«

Kateri je najlepši spomin, ki vas veže na Maribor?

»O tem bi pa lahko napisala knjigo, saj v tem mestu živim. In moje življenje je prepleteno z veliko lepimi zgodbami. V Mariboru sem doma in to je najlepša zgodba. Lepo je tukaj.«

Komentar na stereotipe o Mariborčanih

Gostoljubnost in prijaznost: Mariborčani veljajo za zelo gostoljubne in prijazne ljudi, ki radi sprejmejo obiskovalce in jim pokažejo mesto ter okolico.

»Ooooo ja, to pa drži! Mariborčani smo zelo gostoljubni. Kar vprašajte mojo prijateljico iz Istanbula. Vedno se pritožuje, da se pri nas zredi, čeprav prehodiva celo mesto. (smeh) Ne more verjeti, koliko ji pripravimo za jest, no, pa tudi za popiti. (smeh)«

Štajerska trma: Pogosto se govori o štajerski trmi, kar pomeni, da so Mariborčani vztrajni in odločni, ko gre za doseganje svojih ciljev.

»To bi morali biti. Po mojem mnenju smo trmasti v napačno smer. Bolj trmasti s principi in premalokrat za svoje lastne cilje.«

Ponosni na svojo identiteto: Mariborčani so zelo ponosni na svoje mesto in regijo ter močno poudarjajo svojo štajersko identiteto.

»Ja, to pa kar drži. Prav fajn smo in če pa kaj, pa imamo smisel za humor. Dobra volja je kar doma v Mariboru, ja.«

Nogometna strast: Mariborčani so znani po svoji strasti do nogometa, še posebej do lokalnega kluba NK Maribor, ki ima močno podporo navijačev.

»Seveda smo strastni do nogometa. Ampak kolikor to gledam, so povsod strastni, v vseh evropskih državah in mestih. Nogomet je kar ena folklora v večini evropskih držav. Ampak, kot sem povedala že na začetku tega intervjuja, ni nogomet edini šport. So še drugi športi, ki si zaslužijo vso našo pozornost. (smeh)«

Radi nazdravljajo: Stereotip je, da Mariborčani radi pijejo vino in pivo, kar je povezano z bogato vinogradniško tradicijo regije in številnimi pivnicami ter vinotekami v mestu.

»Ja, tudi to kar drži. (smeh) Pravijo, da je na Štajerskem že par promilov v zraku. (smeh) Veliko dogodkov imamo na Štajerskem, saj imamo tudi najstarejšo trto, festival mladih vin Pubec, Vinag … Smo zelo ponosni na svoje žlahtne kapljice. Tu moram sicer priznati, da sama osebno vina ne pijem, ga pa kupim in podarim za darilo. To pa ja. (smeh)«

Rivalstvo z Ljubljano: Obstaja znano rivalstvo med Mariborom in Ljubljano, ki se kaže na različnih področjih, predvsem pa v športu in kulturnih razlikah.

»Žal, je res. V nekaterih pogledih je še vedno ta tekmovalnost. Še posebej pri športu me zelo moti in mislim, da bi lahko umaknili določene navijaške stavke, ki si absolutno ne zaslužijo pisne oblike, niti kančka pozornosti. Drugače pa se je z leti to ljubljansko-mariborsko rivalstvo oziroma 'merjenje moči' kar zmanjšalo. Bodimo odkriti, vsi ki kakorkoli delamo poslovno, delamo v ali z Ljubljano. In to je lepo. Moramo nehat 'teči' za Ljubljano, moramo se nehat primerjati. Enostavno si Maribor zasluži svojo zgodbo, ne samo to, da se ga primerja.«