Med huliganizmom in ulično umetnostjo, med objestnostjo in družbenim kontekstom, naj gre za pomanjkanje čuta odgovornosti ali za provokativno izražanje človeškega hrepenenja - grafiti so se nepogrešljivo umestili v utrip urbanega življenja in kulture.

Kot takšni so grafiti postali pomemben del podobe mesta samega, saj zraven slikarske in simbolične dopolnitve nosijo trajna, tudi večna sporočila, ki edinstveno odsevajo stopnjo (ne)zadovoljstva in vrednote ljudi, ki v mestu živijo.

Tako lahko grafiti definirajo tudi cele generacije in prostore, kraje, čase, družbene skupine, različne družbene in politične sisteme in institucije, to pa v večini primerov spremlja vsaj odtenek uporništva zaradi (pogoste) nezakonitosti dejavnosti same - vsak grafit, izdelan brez izrecnega dovoljenja na območju, ki za to dovoljenja nima, se namreč smatra za kaznivo dejanje.

Na temo grafitov se je minuli konec tedna v Hostlu Pekarna in na območju Kulturnega centra Pekarna odvijal dvodnevni dogodek v produkciji Galerije Unuk (Igor Unuk) in Tanje Cvitko. Oba sta mariborska akterja in producenta v kulturi, foto dokumentalista in navdušenca tako nad grafiterskimi subkulturami, kot tudi njihovim ustvarjalno-vizualnim pomenom za mesto Maribor.

»Krajev v Mariboru, ki bi lahko bili deležni kvalitetnih stenskih poslikav, je nešteto.«

O aktualnih dogajanjih na mariborskih stenah in fasadah, njihovih pomenih in sliki mesta, kot jo ta rišejo, so lahko obiskovalci predavanja poslušali v petek, 8. novembra, od 18. ure naprej. Pri pregledu grafitov v Mariboru sta dokumentalista mariborskih grafitov izpostavila posege grafiti vandalov in sklenila, da drugega dela, torej umetniških muralov, Mariboru primanjkuje

Kot razloge temu navajata predvsem pomanjkanje vizije, inovativnosti, svežine in prepoznavanja grafiti umetnosti kot barvne (p)oživitve mestnih ran in kot možnih kulturno turističnih atrakcij - predvsem za generacije mladih, ki jih Maribor privlači s svojimi urbanimi subkulturami in močnimi glasbenimi gibanji v alternativnih vodah. 

Foto: Igor Unuk

»Mnogi mariborski murali so nastali v času, ko sta umetniški kolektiv Veli & Amos še ustvarjala v Mariboru. Turistično atraktivne izdelke smo dobili tudi pod umetniškim vodstvom Tea Ivančiča - Teosona v sodelovanju z drugimi kolektivi, v predčasu ali času evropske prestolnice kulture in evropske prestolnice mladih.

Danes smo spet na začetku. Nimamo profesionalnih kolektivov grafiti ustvarjalcev in umetnikov, zato je tolikšen porast grafiti vandalizma.

Potreba po ustvarjanju torej obstaja, ampak ni konstruktivno usmerjena. Nimamo civilnih iniciativ, ki bi - od spodaj navzgor - iskale in vztrajale na dialogu z Mestno občino Maribor,« pravita producenta.

Naslednji dan, v soboto, 9. novembra, se je dogodek nadaljeval ob 10. uri z grafiti delavnico pod mentorstvom odmevnega ljubljanskega grafiti umetnika Mihe Erjavca. Delavnice na fasadi ene izmed stavb v Kulturnem centru Pekarna se je udeležila tudi predstavnica Mestne občine Maribor Neva Pipan.

Skupnem izdelku so nadeli naziv 'Od vandalov do muralov', in sicer »v upanju ohranitve nadaljnega konstruktivnega dialoga z mestnimi odločevalci.«

V odgovoru na vprašanje, ali so z izpeljavo projekta zadovoljni, je Tanja Cvitko poudarila pomembnost vzpostavljenega interesa s strani Mestne občine Maribor. Verjame, da lahko tako »zajezimo uničevalne, objestne in sovražne grafite in se ponovno obrnemo k umetniško kvalitetnim, vizualno močnim mestnim stenskim poslikavam.«

»Vandalizem je vedno obstajal in vedno bo, ampak če lahko nekaj ‘vandalom’ omogočimo platforme za konstruktivno umetniško izražanje in jih sprejmejo … Lahko podoba mesta postane precej bolj drugačna. Z zeleno lučjo s strani Mestne občine Maribor lahko pridemo do novih, kvalitetnih mariborskih muralov. Brez dovoljenja ostanemo pri ekspresno ustvarjenih, nočnih 'taggih' (v strahu pred policijo ali stanovalci), ki sicer imajo svoj čar, ampak se javno mnenje o njih nagiba v smer vandalizma. 

Grafiti so v svoji osnovi - ilegalni. Tudi zaprti v galerije ne funkcionirajo tako dobro kot dejanski grafiti, vključeni v okolje in kontekst, v katerem so nastali. Je pa res, da edino s prepoznavanjem, z dovoljenjem in drugo podporo, ampak brez prevelikega občinskega vpletanja v umetniško vizijo, profesionalni grafiti umetniki lahko ustvarijo murale, obarvajo ogromne površine, celotne fasade stavb in privzdignejo podobo mesta kot kulturne in turistične prestolnice,« meni Cvitkova.

Morda je pa čas, da grafite znova odkrijemo?

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice