Bi lahko podravski kmetje obrambo pred točo financirali sami?

Sredstva za sofinanciranje izvajanja letalske obrambe pred točo bodo namenili s proračunske postavke ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v kolikor bo izkazan tudi interes lokalnih skupnosti. Ta bo po besedah vlade izkazan, v kolikor bo v izvajanje letalske obrambe pred točo vključenih vsaj polovica občin z branjenega območja severovzhodne Slovenije. 

Branjeno območje zajema vseh 27 občin v statistični regiji Pomurje, vseh 41 občin v statistični regiji Podravje, dodatno pa še občini Slovenske Konjice in Zreče iz Savinjske statistične regije ter občina Podvelka iz Koroške statistične regije.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prispeva do 35 odstotkov sredstev za izvedbo priložnostnega skupnega javnega naročila za izbiro izvajalca letalske obrambe pred točo, preostali del sredstev pa zagotovijo občine, ki se vključijo v izvajanje letalske obrambe pred točo.

Kmetijsko gozdarski zavod Maribor v obrambo pred točo ne verjame

Toča iz leta v leto povzroča ogromno škode. A kmetje niso edini, ki čutijo posledice neurij. Praksa, kot jo poznajo naši severni sosedje, kjer kmetje (so)financirajo obrambo pred točo, kot kaže, pri nas ne pride v poštev.

»Pri nas je to zelo slabo financirano, že te štiri mesece težko pokrivamo, ampak nekako društvo še lahko pokriva osnovne stroške. Čeprav pri tem financiranju ni nobene dodane vrednosti. Piloti ogromno svojega znanja in časa dajejo tej družbi, da varujejo premoženje ljudi, države, občin,« opozarja prvi mož obrambe pred točo Darko Kralj. Dodaja, da od države za izvajanje obrambe pred točo letno prejmejo približno 240 tisoč evrov.

Najboljši obrambi pred posledicami toče sta sicer zaščitna mreža in zavarovanje kmetijskih pridelkov pred točo. Vendar je zaščitne mreže mogoče uporabiti le v trajnih nasadih, predvsem sadovnjakih. Večji del na novo posajenih sadovnjakov že vključuje tudi postavitev mreže. Kmetijske pridelke je mogoče zavarovati pred posledicami škode zaradi toče in pridobiti nepovratna sredstva za sofinanciranje zavarovalne premije.

Delež podpore za sofinanciranje zavarovanja in obseg razpoložljivih sredstev se je, po letih zniževanja, postopoma dvignil in z letom 2019 za zavarovanje rastlinske proizvodnje znaša 50-odstotkov obračunane zavarovalne premije.

O letalski obrambi pred točo smo govorili tudi z direktorjem Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor Stanetom Klemenčičem, ki je jasno dejal le, da v obrambo pred točo kot institucija ne verjamejo: »Kmetijsko gozdarski zavod kot kmetijska strokovna institucija zastopa stališče uradne nacionalne meteorološke zveze Slovenije in tudi svetovne zveze, ki te zadeve ne podpira kot dokazano učinkovit sistem.«

Živimo na območju, kjer je pojavnost toč velika

Direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek pa opominja, da ležimo na območju, kjer je pojavnost toč velika: »Ob klimatskih spremembah pa opažamo, da so toče veliko pogostejše, kot so bile nekoč. Velika razlika je tudi v velikosti premera toče, ker ta vpliva na povzročene škode. Velika razlika je, če je toča premera treh centimetrov ali samo 0,3 centimetra.«

Iz analize toč v zadnjih dvajsetih letih so na ptujskem kmetijsko-gozdarskem zavodu ugotovili, da je bilo na tem območju največ škode po toči, ko ni bilo nobene zaščite. »To je bilo v letih 2004, 2008 in 2019. Bodisi letalo ni moglo leteti, toča v nočnem času, ali pa je bilo točevinskih oblakov preveč,« pravi Rebernišek.

Dodal je, da določena stroka sicer ugotavlja, da letalska zaščita proti toči nima nobenega pozitivnega učinka: »Vendar se kmetijska stroka s tem zelo težko strinja, saj analize kažejo drugače. Ker živim na območju, kjer je pogostnost toč res velika, se spomnim, ko smo imeli posebne postaje z raketno protitočno zaščito, je ta bila zelo učinkovita.«

Zavarovanje ne rešuje vseh težav kmetov

Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj dodaja, da kmetje podpirajo vsako protitočno zaščito, tudi letalsko: »Dejstvo je, da samo zavarovanje ne rešuje njihovih težav, saj govorimo o materialnih škodah in pojavu negotovosti, izgubi tržišča, bojaznosti ob vsaki poletni nevihti, kar nenazadnje vodi do psiholoških težav.«

Že vrsto let se ob financiranju letalske protitočno obrambe zapleta. Rebernišek pravi, da teh težav ne razume: »So pa verjetno posledica slovenske neučinkovitosti celotne birokracije. Velikokrat se obnašamo, če niso to moji problemi, se bodo že uredili!«

Dodaja, da po njihovih informacijah letalsko protitočno zaščito v tujini v glavnini financirajo države, pokrajine in zavarovalnice: »Tovrstno obrambo bi tudi v Sloveniji vsekakor morale financirati države, lokalne skupnosti in zavarovalnica, preko jamstvenega sklada. Dejstvo je namreč, da toče ne povzročajo samo škode v kmetijstvu, temveč na celotni infrastrukturi in objektih. Spomnimo se samo leta 2008, ko so bile številne hiše na našem širšem območju brez streh.«

Zavarovanje, kljub subvenciji države, izredno drago

Štajerski kmet Darko Dobnik ima poljedelsko-živinorejsko kmetijo v Zlatoličju, v hlevih pa okoli 150 glav govedi, »pridelujemo pa tudi krmo za njih in pridelke za na trg«.

Dobnik pojasni, da si na kmetiji »pred točo pomagamo na različne načine; po eni strani zavarujemo pridelke, a je zavarovanje, kljub subvenciji države, izredno drago. Subvencijo, ki smo jo dobili od države, so zavarovalnice 'izkoristile' na tak način, da so dvignile premijo in finančnega učinka tukaj skoraj ni. Po drugi strani pa smo odvisni od letalske obrambe pred točo.«

»Definitivno lahko za obrambo pred točo nameniš pet ali šest odstotkov celotnega zneska, kolikšna je pač vrednost pridelka. Če damo kmetje ta znesek za zavarovanje, kar je sicer najlažje, moraš, v primeru, da ti toča uniči pridelek, kupiti krmo za živino. Tudi zavarovanje ima torej pozitivne in negativne stvari, saj lahko pridelke zavaruješ in ob tem veš, da boš na koncu vendarle dobil nek denar, a si ob škodi primoran kupit pridelek, kar pa je spet vprašanje, če ga lahko kupiš,« še pojasnjuje Dobnik.

Meni, da je »letalska obramba kar učinkovita, sicer pa mislim, da smo vsi kmetje dovzetni za vse možnosti, kako se zavarovati pred točo. Pri nas imamo poljedelstvo na odprtem na več hektarjih in smo odvisni ali od letalske obrambe ali pa od zavarovalnic.«

»Ko bi avion že moral poleteti, nekdo še ni plačal.«

»Ta letalska obramba pred točo je najboljša, ampak zmeraj se tu nekaj zatakne. Ko bi avion že moral poleteti, nekdo še ni plačal. To je malo neresno,« je jasen.

Dobnik pa ob dejstvu, da Štajerska še nima zaščite pred točo, dodaja: »Prva nevihta po daljšem vročem obdobju bo prinesla točo. Tukaj igra vlogo politika, tukaj strokovnjaki in kmetje nimamo besede. To je neresno. Polna usta so nas o lokalni hrani in samooskrbi, ampak ko pa je potrebno nek problem rešiti, je ta prevelik.«

»Na koncu smo prepuščeni sami sebi«

O obrambi proti toči pa smo govorili tudi z Marjanom Zelom, ki ima kmetijo v občini Starše, na kateri prideluje poljščine. »Z letalsko obrambo proti toči zaenkrat spet ni nič, ker se župani občin med seboj ne morejo zmeniti glede sofinanciranja,« je dejal za Mariborinfo.

»Če bi se lahko kmetje združili in finanirali del letalske obrambe se mi zdi odlična ideja, ampak problem je v tem, da se premalo kmetov odloča že za samo zavarovanje,« dodaja Zel.

»To, da Štajerska nima letalske obrambe pred točo, je žalostno, saj so tukaj na Dravskem in Ptujskem polju velike površine njiv. Lani sem imel samo zaradi toče približno 15.000 evrov izgube. Nekatere občine so do kmetov malo mačehovske, kar se mi ne zdi korektno. Na koncu smo prepuščeni sami sebi,« še pojasnjuje Zel.

Protner: Vložek v zaščitne mreže je absurdno prevelik

Ana Protner, mariborska vinska kraljica iz Hiše Joannes Protner, je za Mariborinfo povedala, kako se v vinogradništvu spopadajo z obrambo pred točo: »Za postavitev mrež, ki pridelek varujejo pred točo, je vse odvisno od tega, kako veliko zemljišče imaš. Mi imamo 13 hektarjev vinogradov in ta vložek v mreže je absurdno prevelik, govorim o več kot deset tisoč evrih po hektarju. Tega si ne moremo privoščiti.«

Opozarja, da se »v teoriji da vinograd zavarovati proti toči, a spet govorimo o tako velikem hektarskem vnosu denarja, povrnjenih pa ne dobiš vseh 100 odstotkov.«

Protnerjeva še dodaja, da »je dober predlog, da bi kmetje stopili skupaj in pomagali s sofinanciranjem letalske obrambe pred točo, ampak bi bilo vseeno potrebno razmisliti, koliko kmetov bi bilo za to, kdo vse bi to podprl in o kakšnem denarnem vložku govorimo.«

Vinska kraljica še opozarja, da je »obdobje toče že tukaj in prejšnji teden, mislim, da je toča že klestila po drugih območjih po Sloveniji. To je katastrofa, govorimo namreč o takšni škodi, da bi na tem res morali delati. Mi bi radi bili razvita država, potem pa se pri denarju zmeraj nekaj zakomplicira.«

Küčan: »Slovenski kmetje tega zagotovo ne bi financirali.«

Na vprašanje, ali bi lahko slovenski kmetje šli po poti severnih sosedov, kjer kmetje sami financirajo zaščito pred točo, nam je predstavnik pomurskih kmetov Franc Küčan odgovoril, da to za zdaj zagotovo ni možno.

»Slovenski kmetje tega zagotovo ne bi financirali. Najprej zato, ker nismo enotni, kot drugo pa zato, ker to ni majhen strošek. Prav tako je to še en dokaz, da smo daleč za Avstrijci. Tam se kmetje zavedajo, da je njihova skrb kako zavarovati pridelek. Pri nas pa se čaka, da bo nekdo tretji poskrbel za pridelek,« pravi Küčan.

Zaradi toče ne trpi samo kmetijstvo

Franc Režonja, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota, je prav tako mnenja, da je trenutna ureditev dobra. Ob tem pa je poudaril, da toča ni le težava kmetov. 

»O tem, da bi financiranje prevzeli kmetje, ni smiselno govoriti. Toča namreč uniči tudi druge stvari, ne samo poljščine. Kmetijstvo je gospodarska panoga, ki je specifična, saj je ogromno dela opravljenega na prostem. Še zdaleč pa ni edina, ki jo lahko prizadane toča. Mislim, da je trenutna ureditev financiranja dobra,« pravi Režonja.

Ob tem spomni, da je letalska obramba pred točo samo ena od obramb, ki jih poznamo proti toči. Tudi zvonenje proti toči obstaja, v preteklosti pa se je s topovi streljalo v nebo. 

»Tista zaščita je bila zelo učinkovita in država je plačala ljudem, ki so imeli te topove. Preko radarja so dobili informacije kam in pod kakšnim kotom morajo streljati. Toda nato je šel naprej trend razvoja malih letalskih centrov, ki so ponujali tudi letalsko obrambo,« pravi Režonja.

V Mariboru naj bi si zaželeli tudi dodatnega aviona, pa še dodaja Küčan, a je prepričan, da se to ne bo zgodilo. Sam je mnenja, da tega država ne bo financirala, ob tem pa je izpostavil še deljenost stroke.

»Pri nas so mnenja strokovnih delavcev deljena. Eni pravijo, da je letalska obramba pred točo uspešna, spet drugi pravijo, da ni. Ne morejo se poenotiti. Država se seveda nagiba k temu, da bo še naprej financirala zavarovanje kmetom. Toda cilj ne sme biti zavarovanje, ampak prehrambena varnost. V kolikor se nekaj zgodi, bo kmet dobil odškodnino, produkta pa policah pa ne bo in potem bomo imeli težavo,« zaključi Küčan.