Črno-beli spomini na Jeklotehno Maribor in 2000 ljudi, ki jim je dajala kruh

| v Lokalno

Mnogi Mariborčani se še danes spominjajo trgovin, v katerih so nakupili vse potrebno za vsakdanje življenje, od Železnine, Elektrona, Drogerije do Trgovske hiše Merkur.

Maribor letos obeležuje 70 let, odkar je prvo komercialno vozilo blagovne znamke TAM zapustilo proizvodne prostore tega stebra mariborske industrije in identitete mesta. Le malo pa kdo ve, da letos mineva tudi 70 let od ustanovitve še enega izmed mariborskih podjetij, ki je zaznamovalo mesto in ljudi v njem - Jeklotehne Maribor.

Prve tekoče stopnice v mestu

Mnogi Mariborčani se še danes spominjajo trgovin, v katerih so nakupili vse potrebno za vsakdanje življenje, od Železnine na Jurčičevi, Kemikalije na Partizanski, Barve-laki na Glavnem trgu, Elektrona v Vetrinjski, Melodije na Gosposki, Drogerije na Koroški, Partizanski in Tyrševi, Plastike na Ulici 10. oktobra, Usnja na Partizanski ...

»Ne nazadnje je podjetje odprlo tudi prvo trgovsko hišo v mestu, hišo, ki je spremenila mestno jedro na vogalu Vetrinjske in Jurčičeve in dala mestu poseben pečat: Trgovska hiša Merkur. V njej so prvič vpeljali nov način prodaje, takšen, kjer so si ljudje sami izbirali stvari, prodajalke pa so jim svetovale. V tej trgovski hiši so bile tudi ene prvih tekočih stopnic v mestu,« pojasjujejo v Pokrajinskem arhivu Maribor.

Časi, ko je v Jeklotehni Maribor delalo skoraj 2000 ljudi

Jeklotehna Maribor je bila eno največjih trgovskih podjetij v Mariboru, v svojih najuspešnejših časih je zaposlovala skoraj 2000 ljudi in imela močno razvejano dejavnost. Ta je po besedah Pokrajinskega arhiva Maribor obsegala veleprodajo s predstavništvi po celotni nekdanji Jugoslaviji in v tujini ter prodajo na drobno s številnimi trgovinami v centru mesta Maribor, v Slovenski Bistrici, Murski Soboti in še kje: »Podjetje se je uveljavilo kot oskrbovalec industrije, gradbeništva in obrti v Podravju, Pomurju in na Koroškem z domačo in uvoženo opremo in tehničnim reprodukcijskim materialom.«

Podjetje je ime Jeklotehna dobilo leta 1954, formalno pa se za njegovo ustanovitev šteje leto 1947, ko je bilo ustanovljeno podjetje Industrijski servis Maribor. Zgodovini podjetja pa pokrajinski arhiv sledi v še zgodnejši čas, v leto 1920, ko sta družbenika Ferdo Pinter in Rado Lenard, mariborska trgovca, ustanovila podjetje Pinter & Lenard, Maribor, ki se je ukvarjalo s trgovanjem z železnino na drobno in debelo. Sedež podjetja je bil na nekdanji Aleksandrovi cesti 32 - 34, današnji Partizanski cesti. Te prostore je podjetje kot svoje uporabljalo do devetdesetih let prejšnjega stoletja.

50 let delovanja, nato bridko slovo 

Od ustanovitve podjetja do njegovega stečaja je preteklo 50 let. Podjetje je dokončno pokopalo več dejavnikov, od denacionalizacijskih postopkov, ki so zarezali v dejavnost posameznih trgovin, do prehoda na drugačen način poslovanja, stečajev proizvodnih podjetij, ki so bili Jeklotehnini veliki odjemalci, ter velike nezaposlenosti v Mariboru, ki je zmanjšala kupno moč prebivalstva.

Leta 1998 zapiranje trgovin in centrov

60 let po ustanovitvi je bilo podjetje v stečaju prodano podjetju Rating Ljubljana, dejavnost podjetja pa se je po uvedbi stečaja leta 1997 prenesla na hčerinsko podjetje Jeklotehna Trgovina, ki je bilo ustanovljeno leta 1991. »Zaposlovalo je le še 600 ljudi, poslovalo pa je brez nepremičnega premoženja, saj je bilo vse v lasti podjetja Jeklotehna Maribor – v stečaju. Za vse lokale in trgovine je tako moralo plačevati najemnino. Že v začetku leta 1998 so začeli z zapiranjem trgovin in prodajnih centrov. Sčasoma se je tudi v tem podjetju začel stečajni postopek, ki se je leta 2004 zaključil,« zgodovino propada navaja pokrajinski arhiv. 

Podjetje je v Mariboru pustilo neizbrisljive sledi, tako v srcih ljudi kot v videzu mesta: »Podjetje je v Mariboru ne samo postavilo prvo trgovsko hišo in v njej vpeljalo nov, samoizbirni način prodaje ter vgradilo prve tekoče stopnice v mestu, ampak je odprlo tudi prvo avtohišo, v Bohovi postavilo sodoben blagovno-distribucijski objekt itd. Te stavbe živijo še danes … Z novimi vsebinami, drugimi ljudmi. Vseeno pa prebivalci Maribora še vedno rečemo 'dobimo se pri Merkurju', čeprav je svoja vrata zaprl že pred petnajstimi leti, torej leta 2002.«

Ob stečaju podjetja je Pokrajinski arhiv Mariborv hrambo prevzel arhivsko gradivo, ki je nastalo med letoma 1948 in 2004 in se hrani v skoraj 400 arhivskih škatlah. Skupaj s poslovnimi dokumenti so prevzeli tudi številne fotografije podjetja, ki obsega kar 19 arhivskih škatel. Ohranjen kamenček v mozaiku zgodovine mesta in njegovega gospodarstva ter utripa tistega časa si lahko ogledate na razstavi, ki bo na ogled vse od 9. junija v Pokrajinskem arhivu Maribor. Ob fotografijah bo mogoče tudi pripisati imena ljudi, čas ali kraj dogodka. 

Po odprtju razstave, ki bo ob 11. uri, bo avtorica razstave višja arhivistka Nina Gostenčnik goste ob 13. uri  popeljala na sprehod po mestu oziroma na ogled nekaterih nekdanjih lokacij Jeklotehninih trgovin v starem mestnem jedru. 

Pokrajinski arhiv Maribor na ogled razstave vabi vse, ki jih zanima zgodovina mesta, predvsem pa nekdanje zaposlene v podjetju, ki lahko s svojimi spomini na poseben način dopolnijo razstavo. 

 

Preberite še

Komentarji

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kronika

Vse v Kronika

Kultura

Vse v Kultura