Ob letošnji 70. obletnici tovarne TAM je čas za nostalgijo, spomine na nekdanjo identiteto našega mesta, predvsem pa za razmislek o trenutnih vrednotah in položaju delovnega človeka, ki je včasih še poznal spoštovanje.
Kaj so ob začetku izdelovali v tovarni avtomobilov?
Naj spomnimo, da začetki TAM-a segajo v leto 1942, ko so tovarno zgradili Nemci. V njej so proizvajali letalske dele za potrebe vojne industrije. Večina prazaprav niti ne ve natačno, kaj so takrat izdelovali v TAM-u. Po besedah Borivoja Brežeta, nekdanjega kustosa za tehnično dediščino, so v TAM-u takrat izdelovali zapleten mehanizem za uravnavanje elis letalskih propelerjev. Šlo je za izjemno zapleten mehanizem kot ga poznamo iz švicarskih ur, kar kaže na takratno moderno tehnologijo reskanja, kovanja in piljenja raznih kovin.
Podzemni bunkerji
Zaradi nevarnosti zavezniških zračnih napadov, ki so v začetku leta 1944 povzročili veliko gmotno škodo zlasti na proizvodnih objektih, poleg tega pa tudi precej mrtvih in ranjenih, so pričeli Nemci na globini 14 metrov in na površini 8512 kvadratnih metrov graditi podzemne bunkerje, ki so jim omogočali nemoten proizvodni proces. V začetku 1945 je proizvodnja hitro upadala, zmanjševalo se je število zaposlenih, poslopja so bila večinoma porušena. 8. maja je tovarno zasedla Bolgarska armada, ki je dodobra uplenila tovarno, 12. maja pa je prešla v roke enote KNOJ-a, ki je imela za nalogo, da ohrani premoženje zaplenjene nemške tovarne.
Logotip je zasnoval Jaroslav Černigoj
Po vojni se je pričela temeljita obnova, ki je temeljila predvsem na prostovoljnem in udarniškem delu. Po prenovi so v TAM-u popravljali ameriške kamione, ki jih je JLA dobila od zaveznikov. Tako se je proizvodnja kmalu preusmerila v izdelavo tovornih vozil, nekdanja tovarna letalskih delov pa se je leta 1946 preimenovala v Tovarno avtomobilov Maribor Tezno.
Logotip zanjo - tri kroge in peterokrako zvezdo v sredini - je zasnoval arhitekt Jaroslav Černigoj. Navdih je dobil v Parizu, v enem od vitražev katedrale Notre Dame. Logotip so uradno potrdili februarja 1947, veljal pa je do konca obstoja tovarne.
Zaradi pomanjkanja strokovnega in tehničnega kadra so se v TAM-u že takoj po vojni pričeli intenzivno ukvarjati z izobraževanjem in usposabljanjem. Bili so ustanovitelji Industrijske kovinarske šole ob sami tovarni, ki pod drugačnim imenom tam stoji še danes. Poleg tega so leta 1961 ustanovili razvojni inštitut, ki je z visoko usposobljenimi strokovnimi sodelavci odločilno prispeval k samostojnemu proizvodnemu razvoju podjetja. Tako so se trudili k čim manjši licenčni odvisnosti od tujcev.
Kamion TAM 2000
Nato se je tovarna preimenovala v Tovarno avtomobilov in motorjev Maribor ter leta 1961 proizvedla prvo vozilo, ki je v celoti nastalo na podlagi znanja in izkušenj TAM-ovih strokovnjakov - kamionček TAM 2000. Proizvodni program so z leti s tovornjakov razširili še na druge vrste vozil - avtobuse, terenska vozila, specialna vozila. Kljub dobremu in kvalitetnemu delu je tovarna v 80. letih zašla v krizo, ki je kljub mnogim prestrukturiranjem niso mogli ali znali prebroditi. Po 50 letih obratovanja je bil junija 1996 za TAM uveden stečajni postopek, za več tisoč zaposlenih pa se je pričel boj za preživetje, bodisi v obliki predčasne upokojitve bodisi z odhodom na borzo dela.
Ključna identiteta Maribora in kruh za 9000 ljudi
TAM je zagotavljal kruh in preživetje več kot 9000 delavcem, s svojim zatonom pa je postal zadnja in ključna identitetna točka Maribora. V tovarni so se ukvarjali tudi s stanovanjsko problematiko svojih zaposlenih, pri čemer so jim nudili najemniška stanovanja ali kredite za individualno gradnjo. Za razliko od današnjega časa in vrednot, so takrat skrbeli za kulturno, športno, rekreacijsko, turistično udejstvovanje, skratka za to, da tovarna ne bi bila zgolj mesto vsakodnevnega dela, temveč bi imela dodano vrednost, njeni zaposleni pa bi se počutili kot pomemben del kolektiva.
Za današnje čase skoraj nepredstavljivo in predvsem nostalgično je besedilo, ki so ga ob 40. obletnici zapisali v zbornik: "Vse to, kar imamo danes, je ustvaril delovni človek — tamovec, ki je bil vselej jedro, okrog katerega je rasla tovarna. Človek je namreč tisti, ki postavlja cilje in jih uresničuje. Pri tem so odločujočega pomena njegova zvestoba kolektivu, njegova delovna zagnanost in hkrati zrelost ter njegovo trezno, pa vendar drzno načrtovanje, s katerim je kot izhodišče postavil takšne poslovne usmeritve, ki so TAM privedle do današnjih razsežnosti."
Foto: Pokrajinski arhiv Maribor
Starejše novice
