130 let Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.
Kmetijsko gozdarski zavod Maribor letos obeležuje 130 let delovanja. Začetek delovanja zavoda sega v čas, ko je leta 1894 na Pristavi začela delovati dve leti prej ustanovljena Kmetijska kemična deželna preizkusna postaja.
To je bil čas začetka industrijskega razvoja Spodnje Štajerske, kar je bil izziv tudi za kmetijstvo in kmetijsko strokovno javnost, ki se je začela vključevati z novimi dognanji, znanji in tehnologijami.
Ustanova z ugledom in tradicijo
Sredine slavnostne obeležitve 130-letnice delovanja Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, se je udeležila tudi predsednica republike Slovenije Nataša Pirc Musar.
V slavnostnem nagovoru je poudarila, da lahko v Sloveniji sistemsko trajnostno preobrazbo izpeljemo ob učinkovitejši povezanosti vseh udeležencev, krepitvi znanja in prevetritvi izobraževalnega sistema, skladnosti javnih politik, zadostnih ter strateško investiranih virih financiranja in podatkovno podprtem merjenju rezultatov.
»Vaša organizacija je prehodila dolg pot vzponov in padcev. Danes, 130 let kasneje, je KGZ Maribor ustanova z ugledom, tradicijo, ki ima globoke korenine delovanja na področju razvoja slovenskega kmetijstva,« je dejala.
Razvoj kemtijstva na Štajerskem
Kmetijsko gozdarski zavod Maribor je danes najstarejši zavod znotraj sistema Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in zaposluje 47 ljudi na šestih oddelkih, med katere spadata tudi Selekcijsko trsničarsko središče Ivanjkovci in Sadjarski center Maribor.
V okviru javne službe kmetijskega svetovanja deluje 21 kmetijskih svetovalcev, med katerimi je več kot polovica specialistov za določeno področje.
»Zahvaljujem se direktorici, bivšim direktorjem zavoda in vsem zaposlenim, ki kreirate znanje na tem področju. Hvala vsem 47-im zaposlenim, da se dnevno trudite pri razvoju kmetij na vašem območju.
Hvala vsem kmeticam in kmetom, ki izvajate to plemenito delo, vsakodnevno pridelavo hrane,« je dejal Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
Strokovno delo vseh
V okviru javne službe kmetijskega svetovanja deluje 21 kmetijskih svetovalcev, med katerimi je več kot polovica specialistov za določeno področje.
Danes izvajajo predvsem osebno svetovanje, prikaze na terenu, izmenjavo dobrih praks, panožne krožke, ob epidemiji covida-19 so uvedli tudi izobraževanja na daljavo, ki so pri kmetih po besedah Hauptman naletela na zelo dober odziv.
Obenem ohranjajo dolgoletno tradicijo posveta Lombergarjevi dnevi, kjer omogočijo tudi predstavitev znanj iz tujine.
»Zahvaljujem se vsem vam, ki ste pripomogli k uspešnemu razvoju zavoda. Hvala kmetom, ki ste naše delo soustvarjali ter nas bogatili s svojimi izkušnjami.
Naj bo naše vodilo strokovno delo vseh, ki soustvarjajo prihodnost slovenskega kmetijstva, pa je na slavnostni obeležitvi dejala Irena Lonida Kropf, direktorica Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.
