Občina Ruše z vlaganjem v športno infrastrukturo, kjer so našli prostor tudi za ekstremne športe, s svetlobno hitrostjo beži Mariboru.
Večja mesta bi naj ponujala več urbane infrastrukture in posledično večala nabor sprostitvenih možnosti prebivalcev mesta, sploh tistih mlajših. V dobi digitalizacije, kjer tempo življenja narekujejo razne računalniške aplikacije, je urbana infrastruktura še toliko bolj pomembna, saj bodo v nasprotnem primeru čez nekaj desetletij ulice prazne, ljudje pa pod varnim zavetjem domače strehe pred računalniškimi in drugimi zasloni uničevali kondicijsko stanje telesa. Zato še toliko bolj preseneča, da Mariborska občina s takšno lahkotnostjo jemlje skrb za občane, urbane športe in druge alternativne načine sproščanja, ki ne zajemajo umetne inteligence. Pri tem poglavju jo občutno manjša občina Ruše prehiteva z veliko hitrostjo. Zakaj?
Občina Ruše prisluhnila mladim
Kaže, da je občina Ruše z županom Razpetom na čelu, sposobna slišati klice mladih, ki kljub vsiljevanju nešportnega in predvsem potrošniškega stila življenja, svojih duš ne proda multinacionalkam, ampak išče možnosti izražanja skozi morda nekdaj nekonvencionalne športne panoge, ki so danes postale že del Olimpijskega komiteja. Eden takšnih športov je skejtanje oziroma rolkanje, ki bo leta 2020 že na poletnih olimpijskih igrah v Tokiju. Sicer pa pri rolkanju ne gre zgolj za šport, ampak kar način življenja, ki ga je prepoznal tudi ruški župan in v sklopu Športnega parka Ruše dal zgraditi nov skatepark in kolesarsko "pumptrack" progo, kjer se hitrost pridobiva brez obračanja pedal in velja za največjo v celotni Sloveniji. V tem pogledu Ruše prehitevajo vsa večja mesta v Sloveniji, ne samo sosednji Maribor. V Rušah pač razumejo, da svet stoji na mladih, katerih glas mora biti slišan.
Maribor nujno potrebuje sodoben skatepark
Mariborski skejterji oziroma rolkarji se pod sloganom "Maribor za Sk8park" in vodstvom Iztoka Šumatiča, že nekaj časa borijo, da bi Maribor na mestu že obstoječega, vendar dotrajanega in slabo načrtovanega skatepraka, dobil sodoben kompleks, ki bi ponudil popolnoma novo izkušnjo rolkanja. Občina je sicer sprejela sklep o financiranju in izgradnji sodobnega rolkarskega parka v Mariboru, vendar zaenkrat stvari še stojijo.
»Sodoben skatepark bo mestu razširil obzorje mladim in manj mladim. Pomagal bo razbliniti stereotipe o raznih možnih predsodkih, vzpostavil in ojačal sociološki-socialni aspekt oziroma povedano preprosteje, naučil bo sprejemati druge takšne kot so in preko druženja spodbujal področja, ki so značilna za rolkarsko skupnost (rolkanje, glasba, snemanje, slikanje,...). Pa še mlade bo odtrgal stran od računalnika,« o smiselnosti novega skateparka v Mariboru pove Tomaž Praunseis, cinematografer in rolkar.
Aljosa Krivec, 24 let, profesionalni deskar na snegu in učitelj somatskih gibov še doda: »Moderen skatepark bo prinesel več veselja in pozitive, nove možnosti in izražanje kreativnosti skozi gibanje. Mestu bo dal priložnost za nove izkušnje in širjenje obzorja vseh starostnih skupin.«
»Po mojem mnenju bo izgradnja novega skateparka koristila predvsem prepoznavnosti mesta med mladimi ter privabila veliko ljudi k temu, da se preizkusijo v novih športih. Meni osebno in še mnogo drugim bo ta park prinesel številne prednosti. Naprimer izboljševanje znanja v skejtanju in športno preživljanje prostega časa,« je prepričan Jan Vogrin, 14 letni dijak.
Iztok Šumatič pove, da bi izgradnja sodobnega skateparka v Mariboru prinesla več pozitivnih stvari. »Na prvem mestu bo to epicenter druženja podobno mislečih vseh generacij, kjer se bo razvijala kreativna energija, nudil pa bo tudi možnost rekreacije tistim, ki se ne ukvarjajo s tradicionalnimi športi in bo platforma za kvalitetne treninge ter mednarodna tekmovanja.«
»Danes skatepark ni več privilegij, ampak je nuja. Eni najdejo svoj mir ob morju, drugi v gorah, jaz pa v skejtparkih. Vsak skejtpark je zame nekaj posebnega. Pravkar sem v Puli obiskal res odličen skate park, veselim se že vikenda, ko bom v Novi Gorici na največjem mednarodnem tekmovanju pri nas srečal skejterje iz celega sveta. Želim si, da mlajše generacije odraščajo na boljši infrastrukturi kot smo mi, da imajo svoj prostor, po katerem smo mi vedno hrepeneli…in da bom lahko svoje znanje na mlajše prenašal pred svojim pragom. Pa tudi, da bomo v Mariboru lahko gostili največja mednarodna tekmovanja v skateboardingu,« še doda Luka Pen, ki velja za legendo mariborskega rolkanja, ki je zatočišče našel v Rušah, kjer je vodja šole rolkanja.
Kaže, da se Mariboru dogaja "beg možganov" tudi v ekstremnih športih.
Dostojnemu skate parku na poti osebni apetiti in zamere
Moderna infrastruktura zraven dobre filozofije župana govori tudi o tem, da politika v Rušah vse napore vlaga predvsem v projekte, ki dajejo prebivalcem neko dodatno vrednost in ne v politične razprtije, ki krojijo politiko Maribora. V to je popolnoma prepričan naš sogovornik Iztok Šumatić, ki se že nekaj časa s projektom »Maribor za Sk8park« zavzema za nov, modernejši in predvsem večji skejt park od tega, ki ga trenutno premore mesto Maribor. Sicer priznava, da projekt med svetniki in županom ni naletel na gluha ušesa, težava je v iskanju političnega konsenza, ki na koncu takšne projekte potrdi ali zavrže.
Argumentov, zakaj je dober skejterski park za mesto kot je Maribor praktično nujen, je po mnenju Šumatića več kot dovolj, le politiki bi morali pozabiti na svoje osebne apetite in zamere, ki kvarijo vsakdanje življenje prebivalcev, ki so jih na te pozicije pravzaprav izvolili.
Nekaterim v občini ni jasno, da urbani športi pripomorejo k osebnostnemu razvoju
Gre za to, da nek sodoben skejt park, ki ga obalno mesto Gorica že premore, ponuja zraven športnega udejstvovanja tudi neko stično mesto sekundarne socializacije mladine, arhitektonsko zanimivost za sprehajalce ob organiziranju mednarodnih tekmovanj pa seveda mednarodno razpoznavnost in tkanje prijateljstev, ki segajo daleč preko mej lastne države ter tako razbijajo ksenofobijo, ki se je zadnje čase zdravju škodljivo razširila.
Predvsem pa mora Maribor spoznati, da je glavna funkcija življenjskega stila osebnostni razvoj, ki je gonilna sila izražanja vsakega posameznika. Med to seveda štejemo ukvarjanje z urbanimi športi in z njimi povezanimi ostalimi aktivnostmi, kot so snemanje, fotografiranje, glasbeni koncerti, likovno izražanje in sorodna področja. Škoda, da v naši državi smernice oziroma dobro prakso predstavljajo manjše skupine ljudi, večje pa skrbijo zgolj za dobro počutje nekaj posameznikov.
Maribor načrtno zaviral projekte, da bi nahranil svoj ego
Dozdajšnje nepotrebno zaviranje projekta »Maribor za Sk8park«, Šumatić vidi tudi v načrtnem negiranju vseh županovih predlogov, zgolj zaradi drugačne politične pripadnosti in ne stvarni argumentaciji. V občini Ruše so namreč večino sredstev črpali iz Evropskega sklada TUS (trajnostna urbana strategija) in jo namenili projektom, ki so omogočali takojšen zagon. V Mariboru pa se okoli tega sklada bojuje bitka, ali financirati prenovo Mariborske knjižnice ali urbanih športov. Nesmisel situacije uvidite šele takrat, ko ugotovite, da je knjižnica pod spomeniškim varstvom, kar ponavadi pomeni dodatne zaplete pri obnovi, sploh, če se obnovi pridružijo še arheologi. Tako bi bilo veliko bolj smotrno knjižnico za občutno manjši znesek preseliti v neko drugo stavbo, glavnino denarja iz sklada pa nameniti razvoju urbane kulture, ki je namenjana tako mladim, kot starešji populaciji mesta.
Bo Maribor tokrat prisluhnil mlajšemu »bratu« Rušam ali ostal pokroviteljski in zgolj zaradi večjih mišic, kazal svoj ponos in hranil že zdavnaj izgubljen ego? In bodo, kakor v primeru begov možganov h severnim sosedom, tudi športniki morali iskati prostor zase v Rušah? Pravzaprav to že počnejo, kar je kljub vsemu sprožilo alarm na občini v Mariboru, kjer so projekt novega rolkarskega parka končno odobrili.
Sicer je po besedah Šumatiča Mariborska občina zdaj končno sprejela sklep o izgradnji novega skateparka v Mariboru, vendar bo negotovost v zraku, dokler na dotrajanem skateparku v Novi vasi ne bodo zabrneli stroji. V tem času pa rolkarski park v Mariboru klavrno propada in ostaja zanemarjen, kar onemogoča normalno uporabo. Sicer je pokazal svojo socialno noto, saj so tam svoje zatočišče našle mlade družine in njihovi otroci na skirojih, ki so še edini uporabniki objektov zraven osnovne šole. Dokler se občinska obljuba o novem, sodobnem parku za rolkanje ne udejanji, bodo Mariborčani pač hodili v Ruše, ki s še nekaj zanimivimi projekti, kot je mednarodno obiskano kolesarsko enduro tekmovanje "Merjasec" ali redna hitrostna tekmovanja na sodobni "pumptrack" progi, kažejo hrbet "zadihanemu" Mariboru.
