Na petkov popoldan smo se vzpeli na Piramido, kjer smo na poti srečali kar nekaj posameznih sprehajalcev, razigranih družin in vztrajnih kolesarjev, medtem ko so nekateri na vrhu že lovili svoj dah in uživali v odprtem pogledu na Maribor.
Ob tem pa se niso mogli podkrepiti s toplo kavo ali okusiti dobre štajerske kapljice, kot je bilo to možno lani. Gostinski lokal ima še vedno zaprta vrata in kaže posledice letošnjega vandalskega razgrajanja.
Zato smo o tem govorili z Andrejem Horvatom, ki je med drugim skrbel za tamkajšnjo lanskoletno gostinsko dejavnost. Pojasnil je, da do letošnje izvedbe ni prišlo, saj so se lani spopadali z vročino, pomanjkanjem obiskovalcev in previsokimi stroški. Na vprašanje, če pa je Poletje na Piramidi, doprineslo k prometu, pa je odvrnil, da tudi organizatorka lanskega programa ni organizirala vseh dogodkov, ko je veleval dogovor: »In potem je to vse povezano.«
Da je »Piramida eden od simbolov mesta ter nepogrešljiv mozaik mestne vinogradniške tradicije in kulture, priljubljena izletniška destinacija in sprehajalna točka Mariborčanov, ki se dviga tik nad mestnim jedrom«, pojasnjuje tudi Zavod za turizem Maribor – Pohorje.
»Ko je naravne danosti tega znamenitega mestnega griča nadgradila še gostinska ponudba z občasnimi prireditvami, si je Zavod prizadeval za dodatno promocijo Piramide med turisti oziroma obiskovalci našega mesta. Z izgubo slednje in neurejenostjo same okolice mesto tako izgubi eno svojih ključnih turističnih točk, saj ob poznavanju razmer na Piramidi slednjo posledično manj izpostavljamo v svojih promocijskih in turističnih informacijskih aktivnostih,« komentira turistično ponudbo.
»Za letos nisem prevelik optimist«
Boštjan Protner, predsednik zadruge Vino Piramida Maribor, pa pojasnjuje, da sama zadruga z dogajanjem na Piramidi ni imela nič, so pa nekateri člani ustanovili podjetje, ki se je ukvarjalo z gostinstvom, vendar ta danes več ne funkcionira.
Ob tem dodaja, da so se veliko pogovarjali o ponudbi Piramide, kar več ne pride v poštev, saj je že minilo pol sezone. »Plane za naslednje leto imamo, da nekaj naredimo. Letos pa je to malo težje, saj je zadaj ostalo nedorečenih še tisoč stvari. Za nekatere pa se sploh ne ve, čigave so,« pove Protner in doda, da so letos že sestankovali in premišljevali, o naslednjih korakih.
»En del je vinograd, en del je cesta, za katero je zdaj občina skupaj z Nigradom poskrbela, da se je okoli nje pokosilo.«
»Ampak gor je taka zmešnjava. Najemnik je Srednja biotehniška šola, od katere smo sicer imeli soglasje za našo zadrugo. A so tam še arheologi, s katerimi se bi bilo treba še zmeniti, saj je na vrhu, tam okoli, vse nepokošeno. Pol vinograda je urejenega vrhunsko, pol pa ne. Ampak ta ni tako važen za ljudi – važna je pot in tista ploščad okoli kapelice. Za letos nisem prevelik optimist,« pojasnjuje Protner.
A dodaja, da bo v prihodnje verjetno tudi občina pomagala urediti papirje, saj bi bilo tako tudi njim lažje. »Kar nekaj ljudi je pokazalo interes, da bi se ukvarjalo z vrhom in gostinstvom, tako da sem prepričan, da bo drugo leto – če bo šlo vse gladko – že nekaj gor. Če bodo le imeli vsi interes,« še pove in opozori na luči v vinogradu, ki so v primeru prižiga smrtno nevarne, česar bi se naj zavedali tudi na občini.
»Prvi pokazatelj bodo lučke. Za drugo leto pa upam, da bo vinograd tako, kot mora biti,« še dodaja Protner.
Tudi Zavod dodaja, da si bo »vsekakor prizadeval za razrešitev obstoječega stanja, za povezovanje ustreznih sogovornikov, da se zastavijo izhodišča za rešitev problematike in poiščejo konkretne možnosti za obnovo in nadaljnji razvoj ponudbe na Piramidi kot tudi nadaljnjo celostno zasnovo zgodbe tega našega mestnega bisera.«