Nadžupnija sv. Jurija v Hočah je bogatejša za relief duhovnika, slovničarja in leksikografa Antona Murka.
V nadžupniji sv. Jurija v Hočah so odkrili relief Antona Murka, enega pomembnejših mož slovenske duhovne in jezikoslovne zgodovine. V nedeljo bo minilo 216 let od njegovega rojstva, zato je odkritje tudi poklon Murkovemu rojstnemu dnevu.
»Anton Murko je imel ključno vlogo pri utrjevanju slovenskega knjižnega jezika v času pravopisne in besediščne zmede v prvi tretjini 19. stoletja,« je o njem zapisal Marko Jesenšek.
Relief je ustvarila priznana akademska kiparka Vlasta Zorko, finančno podporo pa je zagotovila Kreativna baza, družba za komuniciranje in strateško svetovanje.
»Naj bo ta soba odslej naprej Murkova soba. Tukaj se bo počutil varnega. Zahvaljujem se vsem, ki so pripomogli k novi pridobitvi.,« je povedal župnik Alojz Petrič.
Da so Hoče kraj, kjer je delovalo več vplivnih krajanov, in da se jih je vredno spominjati, je poudaril tudi pobudnik projekta Marjan Čander.
»Hoče so od nekdaj bogate s pomembnimi ljudmi in ko si starejši, o tem razmišljaš nekoliko več..«
Pomemben doprinos slovenskemu jeziku
Murko se je v zgodovino zapisal z deli, kot so Theoretisch-praktische Slowenische Sprachlehre ter Slovensko-nemški in Nemško-slovenski ročni besednik. Po mnenju Jesenška je bil eden ključnih avtorjev, ki so prispevali k poenotenju slovenskega knjižnega jezika.
Rodil se je v Spodnji Voličini, šolal pa se je v Mariboru in Gradcu. Že pri dvajsetih letih je začel sestavljati slovensko slovnico ter nemško-slovenski in slovensko-nemški slovar. Bil je dejaven član Slovenskega društva v Gradcu, kjer je vztrajno zagovarjal bohoričico.
V svojem duhovniškem poklicu je deloval na različnih župnijah, a zadnja leta življenja je posvetil Hočam, kjer so ga cenili kot pronicljivega, stvarnega, spravljivega in razsodnega človeka.
»Sodelovanje občine z župnijo je dobro. Pomembno je, da se spomnimo zgodovine tega kraja, saj brez nje kraj nima duše,« je pred odkritjem kipa povedal župan Občine Hoče-Slivnica Marko Soršak.
Po odkritju reliefa ga je blagoslovil mariborski nadškof Alojzij Cvikl, za glasbeno obogatitev pa je poskrbela Katarina Čepin.
