Obiskali smo slaščičarno, kavarno in prodajalno Ajda&Karamela Izobraževalnega centra Piramida Maribor, ki je po mnenju bralcev Mariborinfo osvojila naziv Naj slaščičarne v Mariboru.
Tokrat smo v uredništvu iskali Naj slaščičarno v Mariboru. Ob tem smo se ponovno obrnili na vas, največ glasov pa ste namenili Ajdi&Karameli na Taboru. Obiskali smo zmagovalno slaščičarno in se pogovorili z Marijo Predikaka, vodjo Medpodjetniškega izobraževalnega centra (MIC) na Izobraževalnem centru Piramida Maribor, pod okriljem katerega deluje Ajda&Karamela.
Slaščičarni, prodajalni in kavarni, ki se že več kot 10 let nahaja v Parku mladih na Taboru, ste namenili 33,1 odstotka glasov, na drugem mestu je s 17,6 odstotka pristala slaščičarna Ilich, na tretjem pa Pohorska kavarna s 16,4 odstotka.
Čari in trendi slaščičarstva
Živilska panoga pokriva široko področje, zato smo Marijo vprašali, kaj je tisto, kar jo na slaščičarstvu pritegne.
»To je posebnost delanja s hrano. Pomembno se mi zdi, da vemo, kaj jemo in pri tem upoštevamo pravila zdravega prehranjevanja. Slaščičarstvo omogoča tudi kreativnost, ki je pomemben člen za končni produkt,« je iskrena.
Sama ne nasprotuje vse večji prisotnosti tujih sladic, saj meni, da se lahko od vsake kulture naučimo kaj novega in nato ustvarjamo naprej: »Okusi se spreminjajo in gredo v korak s časom. Pred 20 leti smo pripravljali drugačne sladice, prisotne so bile drugačne sestavine in pristopi.«
Gonilna sila Ajde&Karamele so dijaki in študenti
Marija kot vodja MIC-a poudarja, da njena naloga ni peka slaščic, temveč povezovanje.
»Po izobrazbi nisem slaščičarka, temveč živilska tehnologinja. Na Izobraževalnem centru Piramida Maribor sem dobro leto, moja naloga pa je povezovanje,« je povedala in dodala, da jo slaščičarstvo sicer zelo veseli in da doma pogosto peče, a prostor na policah slaščičarne prepušča mladim ustvarjalcem.
Ključni in gonilni člen te slaščičarne so namreč dijaki in študenti te srednje šole, ki svoje slaščičarske spretnosti urijo v šoli, svoje izdelke pa nato dajo na police Ajde&Karamele.
Gre za sodelovanje, ki je bistveno za uspešen razvoj bodočih delavcev v živilski industriji, saj je prav praktični pouk tisti, v katerem se izoblikujejo veščine, ki jih potrebujejo bodoči slaščičarji.
Po besedah vodje MIC-a se kdaj tudi kaj zalomi, saj dijaki in študenti vendarle (še) niso slaščičarski strokovnjaki, a poudarja, da je ravno to eden najpomembnejših delov učnega procesa: »Na napakah se učimo,« je povedala z nasmehom.
Sožitje tradicije in sodobnih trendov
»Vedno se trudimo izboljšati kvaliteto in strankam ponuditi pester nabor slaščic,« pojasnjuje Marija. Na policah v vitrinah namreč najdemo tako tradicionalne slovenske sladice, kot tudi tuje, sodobne in »trendovske« slaščice. »Povezujemo tradicijo s sodobnimi trendi,« je dodala.
Ostajanje v koraku s časom je pomembno tudi v živilski industriji. Kot nam je pojasnila Marija, veliko sladic k nam prihaja iz tujih držav, zato je prilagajanje povpraševanju pomemben člen delovanja slaščičarne: »Dijaki in študenti na Instagramu ali Pinterestu poiščejo ideje, ki jih nato dodelajo po svoje in jih uresničijo v tej prodajalni.«
Prisotna je tudi sezonska ponudba, v prazničnem času je najbolj vroča roba seveda potica, božična štruca, piškoti in podobno.
»Ekipa je zelo pomembna«
Brez dobrega sodelovanja je težko dostaviti dober izdelek. Ob tem Marija izpostavlja predvsem tesno sodelovanje vseh, ki sodelujejo pri pripravi sladkih dobrot, dijaki, študenti z idejami, učitelji praktičnega pouka, učitelji strokovno teoretičnih predmetov, vodstvo zavoda in vsi zaposleni.
Vsak prispeva delček svojega znanja in spretnosti, mozaik se izpopolni, ko vsak prida svoj delček: »Imamo slaščičarske, pekovske in mesarske delavnice, hkrati pa tudi nekaj zaposlenih delavcev, ki proizvajajo le za našo prodajalno. Če med nami ne bi bilo dobrega sodelovanja, tudi dobrih izdelkov ne bi bilo.«
