Vse več mladih iz različnih držav živi pri starših in se ne odloča za lastno stanovanje. Privilegijem, ki jih prinaša življenje s starši, se stežka odpovejo tudi Mariborčani.
V Sloveniji kar 76,4 odstotkov mladih ostaja doma. A to število se iz leta v leto povečuje. Od leta 2014 pa do leta 2017 se je število mladih, ki se odločajo za življenje doma povečalo v skoraj vseh državah OECD. A strokovnjaki opozarjajo, da podaljševanje bivanja doma slabo vpliva na občutek odraslosti in je ovira na poti v samostojno odraslo življenje.
Šest od desetih mladih, starih od 18 do 34 let, živi v skupnem gospodinjstvu s starši, kažejo podatki Eurostata. V Sloveniji ženske v povprečju zapustijo domač brlog nekoliko prej kot moški, in sicer pri 27 letih, medtem ko moški šele pri 29.
Milenijci iz vzhodne Evrope domačo hišo zapustijo kasneje
Generacija Y oziroma tako imenovani milenijci so fenomen, ki se kaže v velikem vplivu, ki ga imajo na maloprodajo in nepremičninski trg. Zahvala gre njihovim nakupnim vedenjem. Vsi tisti, ki so rojeni po letu 1980, so namreč postali strateška ciljna skupina za številna marketinška podjetja z močnimi naročniki. Milenijci so namreč internetna generacija, ki na spletu preživi več ur dnevno, informacijske tehnologije pa so bile sestavni del njihovega odraščanja. Obkroženi so z informacijami in s spoznanjem, da je večino vsega mogoče najti na spletu.
Po primerjavi mednarodnega portala za primerjavo plač Paylab, ki v Sloveniji zbira podatke pod okriljem portala Plača.si, generacija milenijcev iz srednje in vzhodne Evrope ni bistveno drugačna od milenijcev iz zahodne Evrope glede na uporabo sodobne tehnologije. Vendar pa svojo rojstno hišo zapustijo kasneje, kar je posledica slabših lokalnih razmer.
Kar se tiče dohodka, je očitna razlika tudi med milenijci, ki ravnokar vstopajo na trg delovne sile in tistimi, ki so vanj ravnokar vstopili ter med milenijci z večletnimi delovnimi izkušnjami. Milenijci z večletnimi delovnimi izkušnjami imajo za 25 odstotkov več denarja na svojem računu kot milenijci, ki na trg šele vstopajo.
Koliko denarja porabijo milenijci v srednji Evropi, baltskih državah in na Balkanu?
Na portalu za primerjavo plač Paylab so pri preučevanju vseh prihodkov milenijcev rojenih v srednji in vzhodni Evropi ugotovili, da mladi v povprečju nimajo za porabiti več kot tisoč evrov neto. V primerjavi z milenijci, ki so se rodili v osemdesetih, pa je povprečna neto plača v Sloveniji pri starejših milenijcih višja.
Milenijci, rojeni v osemdesetih imajo v Sloveniji povprečno neto plačo 986 evrov, medtem ko milenijci iz devetdesetih ostajajo na 839 neto plače, kar je za 18 odstotkov manj kot sicer.
Težave mlajših milenijcev pri urejanju lastnih domov
V regiji srednje in vzhodne Evrope še zmeraj relativno velik delež milenijcev živi s starši. Podatki Eurostata kažejo, da šest od desetih mladih, starih od 18 do 34 let, še vedno živi v skupnem gospodinjstvu s starši. Stanovanjski problem je najbolj izrazit na Hrvaškem, v Srbiji in na Slovaškem, kjer 7 od 10 mladih v enakem starostnem razredu živi s svojimi starši.
To je povezano predvsem z odlogom starševstva in pomanjkanjem cenovno dostopnih stanovanj. Dohodki slovenskih milenijcev so preprosto prenizki glede na visoke cene nepremičnin. Mladi odrasli nimajo veliko priložnosti za nakup nepremičnin. Največkrat jim preostane le dvig kredita, torej prevzem obročnega odplačevanja pa še to v primeru, da par takšno odločitev sprejme skupaj in njuno gospodinjstvo financira z dvema prihodkoma. Privilegiji, ki jih prinaša življenje s starši, niso le v nižanju stroškov, ampak tudi v gospodinjskih opravilih.
