Foto: Klemen Razinger
Ste že slišali za dišečo svečo iz odpadnega jedilnega olja? To lokalno družbeno podjetje je naslovilo problematiko odpadnega jedilnega olja in rodilo uspešno podjetniško zgodbo Oilright.

Kot pravijo, je Oilright veliko več kot le naravi prijazna sveča. Je najbolj ekološki način reciklaže odpadnega jedilnega olja, ki sicer predstavlja veliko nevarnost za okolje. Socialno podjetje BOLJE je ustanovila humanitarna organizacija Ozara Slovenija, kot odgovor na vse večje nižanje proračunskih sredstev v času gospodarske krize. 

»Osnovna ideja je bila ta, da sredstva 'poiščemo' na trgu in s tem nadomestimo izpad prihodkov. BOLJE je bilo sprva registriran zbiralec organskih odpadkov – pomij in odpadnega jedilnega olja, kasneje pa je s pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljenja postalo še edini aktivni predelovalec odpadnega jedilnega olja,« pojasnjujejo. 

Trenutno odvažajo odpadke za več kot 135 poslovnih partnerjev, in to na več kot 250 zbirnih mestih predvsem iz Podravske, Osrednjeslovenske in Savinjske regije. Konec lanskega leta so pričeli še s proizvodnjo in prodajo dišečih sveč, narejenih iz zbranega odsluženega jedilnega olja.

Ste vedeli?

Vsaka kapljica olja, ki jo odvržemo v lijak ali školjko, lahko povzroči ne le zamašitev cevi in s tem dodatne stroške, ampak tudi veliko onesnaženje površinskih voda in podtalnice. Olje namreč na površini vode tvori nepropustno plast, ki onemogoča prehajanje kisika, nujnega za rastlinstvo in živalstvo.

Foto: Klemen Razinger

Namesto biodizla nastajajo sveče

Kako do ideje za izdelavo sveč iz odpadnega olja? »Že pred ustanovitvijo podjetja smo ugotovili, da zbiranje odpadnega olja, ki nastaja v kuhinjah javnih zavodov in restavracij, sicer poteka, a se vsa zbrana količina izvozi v tujino. Tam se predela v biodizel – okolju prijazno pogonsko gorivo, ta pa se potem po bistveno višji ceni uvaža nazaj v Slovenijo. Trgovci z naftnimi derivati morajo namreč zaradi EU direktive dizelskemu gorivu primešati določen procent biodizla,« pravijo. 

Ob tem so spoznali še, da ni prav veliko komunalnih podjetij, ki bi olje iz gospodinjstev zbiralo sistematično: »Zaradi tega odsluženo olje prepogosto konča v kanalizaciji, s tem pa povzroča stroške gospodinjstvom, čistilnim napravam in ogroža naravo. Obenem smo spoznali, da je proizvodnja biodizla zaradi zakonskih zahtev relativno zahtevna, poleg tega pa nima prav velike dodane vrednosti ter poleg tega še ni družbeno sprejet. Izdelava sveč je vsaj za dva odtenka enostavnejša, sveče pa so izdelek široke potrošnje z relativno visoko dodano vrednostjo.

Kaj je prednost tovrstnih sveč?

»Naše sveče so edine zares okolju prijazne sveče, saj so povsem lokalnega izvora, ter izdelane iz obnovljivega, odpadnega oziroma odsluženega vira. Zaradi nižjega tališča voska ta počasneje izhlapeva, kar pomeni, da sveče gorijo do 20 odstotkov dlje od klasičnih parafinskih sveč. So rastlinskega izvora in preverjeno ne vsebujejo škodljivih toksinov,« dodajajo in poudarjajo, da uporabljajo kakovostne dišave, sveče pa vlivajo ročno:

»Skupaj s svečko prejmete še priročen pokrovček iz plute, ki služi kot podlaga, notranjost domiselne škatlice pa je v bistvu informativna zloženka o problematiki odpadnih olj. Najlepše od vsega pa je, da si lahko takšno svečo s pomočjo našega Naredi sam kompleta izdelate tudi sami, in to iz olja, ki vam ostane po cvrtju.«

Prednost njihovih sveč je tudi, da se nahajajo v steklenih posodicah, medtem ko plastike ne uporabljajo: »V prihodnosti sicer želimo vstopiti na trg nagrobnih sveč, a tudi pri teh ne bomo uporabljali klasične plastike.«

Foto: Klemen Razinger

Soja za hrano, ne za vosek

Zakaj ne parafinu ali celo rastlinskim svečam? »Parafin je proizveden iz nafte. Vsi vemo, da iskanje, črpanje in destiliranje nafte predstavlja veliko breme za okolje, zlasti zaradi velike porabe energije in količine toplogrednih plinov, ki se pri tem sproščajo. Parafin vsebuje izjemno nevarne toksine, kot sta na primer benzen in toluen, ki sta izjemno škodljiva za naše zdravje, zlasti dihala. Rastlinski voski so pridobljeni iz svežih surovih. Trdno smo prepričani, da bi se soja morala namenjati za hrano, ne pa za vosek. Več kot 800 milijonov ljudi po svetu strada, zaradi česar se nam zdi takšno poseganje v prehransko verigo nedopustno. Povrhu vsega pa palmov vosek prispeva še k pretiranemu izkoriščanju tropskih gozdov. Strokovnjaki ocenjujejo, da v Indoneziji vsak dan posekajo za pet nogometnih igrišč površine deževnega gozda,« so jasni v podjetju. 

Kot so nam zaupali, je izdelava sveč razdeljena na več faz. »Prva faza je namenjena zbiranju olja. Sledi faza, v kateri s preprosto vizualno kontrolo ocenimo, katero olje je dovolj kvalitetno za izdelavo sveč. Nato sledi postopek filtracije, ki jo opravimo s pomočjo povsem naravnih dodatkov in finim mehanskim filtriranjem. Prečiščenemu olju dodajamo sredstva za nevtralizacijo vonjav, sredstva za zgostitev in dišave. Od tu naprej se tako pripravljena zmes obnaša kot klasičen vosek, ki ga nato ročno vlivamo v steklene posodice. V zadnji fazi pa sveče s strjenim voskom še zapakiramo in skladiščimo.«

Smo v Mariboru ozaveščeni o negativih vplivih sveč iz plastike in elektronskih sveč?

V Mariboru se vedno bolj zavedamo težav, ki jih prinašajo klasične sveče, opažajo v podjetju. »V Sloveniji se zadnja leta vse več govori in piše o negativnih učinkih klasičnih parafinskih nagrobnih sveč, ki se nahajajo v plastičnih posodicah. Predelave ožgane in s parafinom umazane plastike se namreč vsi otepajo, saj možnosti ponovne uporabe ni prav veliko. Enako velik okoljski problem predstavljajo elektronske sveče, ki so jih, paradoksalno, sprva predstavljali kot bolj ekološko alternativo klasičnim nagrobnim svečam,« poudarjajo in ob tem pristavijo:

»Da se ljudje teh težav v Mariboru in drugje vedno bolj zavedajo, kažejo podatki o zmanjšani prodaji in rabi omenjenih sveč.«

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice