V uredništvu Mariborinfo smo tudi letos iskali najboljše krofe. Bralci ste letos izbrali Cukershop, ki smo ga obiskali tudi mi. Z Jernejo smo se pogovarjali o kakovosti domače peke, medijski izpostavljenosti in preoblikovanju hobija v posel.
Mnogi sladkosnedi Jernejo Trofenik Dimnik že poznajo, širši javnosti pa se je predstavila s karizmatično udeležbo v tekmovanju Masterchef Slovenija 2020, kjer je hitro postala poznana kot »cukerpekarca«.
Kot sama pravi, je že od nekdaj rada pekla, ideja o lastni trgovini pa se je začela razvijati tik pred pandemijo covid-19, ko je ta cilj zaradi očitnih razlogov postavila na stranski tir. Potem je prišla priložnost za najem prostora v Mariboru in Jerneja jo je zagrabila ter odprla Cukershop.
Cukershop z naj pustnim krofom 2024
Trgovina z imenom izpeljanim iz Jernejinega vzdevka na Prešernovi 12 a danes obratuje že skoraj dve leti, po mnenju bralcev Mariborinfo.com pa se v pustnem času prav v Cukershopu skrivajo najboljši krofi.
»Nad rezultatom sem bila zelo presenečena in mu na začetku niti nisem verjela, saj že v osnovi nisem pričakovala takšnega odziva, ko sem krofe dodala v sezonsko ponudbo. Rezultat mi ogromno pomeni in ga razumem kot potrditev, da nekaj delam prav,« je povedala Jerneja.
Zaenkrat o vključevanju krofov v redno ponudbo ne razmišlja, saj meni, da je čar prav v tem, da so na voljo v času pusta:
»Ko gre za neko tako dobro in posebno stvar, jo raje ponudim v omejenem času, saj se sicer ljudje tega naveličajo. Še vedno bomo bazirali na torticah, krofe pa bo mogoče spet kupiti februarja prihodnje leto,« je iskrena Jerneja.
Domači in z različnimi polnili ter nadevi
Jerneja se ob vprašanju, po čem njeni krofi izstopajo, pohvali z družinskim receptom, ki ga uporablja že več generacij:
»Gre za recept, ki je v družini verjetno že več kot 50 let, po njem pečem že od nekdaj. Krof je v celoti pripravljen z rokami – krof sama zamesim, da zgnetem, obdelam in ocvrem. Ob tem ni prisotne nobene avtomatike,« opisuje.
Ob tem še dodaja, da se za peko krofov ni želela zbujati sredi noči, a jo je veselje in navdušenje strank tako prevzelo, da je to potem počela z veseljem. V ponudbo je dodala več različnih krofov, ki so tako ali drugače imeli njen posebni pečat, a najbolj priljubljena je bila klasika:
»Imeli smo razne okuse – z belo čokolado in malino, pistacijo, čoko-nugat in tako naprej. A najbolj priljubljena ostaja klasika z marelično marmelado, 98 odstotkov strank je kot svojega favorita izbrala prav tega.«
Ob pogovoru o peki domačih krofov poudarja, da prepogosto »kompliciramo« po nepotrebnem: »Skrivnost dobrega domačega krofa je, da je pripravljen z ljubeznijo in vsemi potrebnimi sestavinami – pust mastnih ust se ne reče zamanj.«
Ko hobi zrase v službo
Peka slaščic je Jernejo privlačila, saj jo je to delo sproščalo. Seveda ob resnem vodenju posla to več ni tako preprosto, a iskrica v očeh ostaja:
»Včasih pride trenutek, ko bi najraje vse skupaj nekam poslala. Vedno se najde kdo, ki ti stopi na živec – predvsem, če si medijsko med bolj izpostavljenimi. Pri nekaterih že ob njihovem vstopu v trgovino vidim, da prihajajo z namenom provokacije,« je iskrena.
Dodaja, da gre v takšnih primerih peči in oblikovati razne figurice za torte. Tako se spet sprosti. Sicer je s svojimi strankami zelo zadovoljna in je najbolj vesela, ko se ob koncu tedna znajde pred skoraj prazno vitrino.
Sezonska ponudba obeta nove dobrote, v nastajanju tudi knjiga receptov
Jerneja poudarja, da čeprav je pust za letos zaključen, bo v prihodnje sezonska ponudba vsebovala nove dobrote. Bliža se dan žena, dan mučenikov, materinski dan, velika noč ...
Ob vseh praznikih se Jerneja zamisli in pripravi prav posebno ponudbo slaščic, ki jih pred tem dodobra preizkusi:
»Doma smo včasih vsega siti, saj vse recepte preizkušamo in dopolnjujemo, dokler ni tako, da sem zadovoljna – to je včasih le enkrat, včasih pa tudi petkrat ali več,« pravi.
V bližnji prihodnosti lahko pričakujemo tudi Jernejino knjigo receptov, ki je v nastajanju že približno dve leti in počasi dobiva epilog. Zanjo pravi, da bo prav tako nosila posebno noto:
»Ko sem prebirala knjige z recepti, mi je pogosto kaj manjkalo. Sama sem želela te opazke upoštevati – eden izmed primerov je prostor za zapiske.«
