S pravnim svetovalcem o tem, kako in kdaj se lotiti pisanja oporoke.
Pred časom je Slovence razburila afera o založenih oporokah. Na okrajnih sodiščih so namreč založili in "pozabili" na kar 945 oporok. Po tej aferi so zdaj v Centralni register oporok vpisane vse do zdaj še nevpisane nerazglašene oporoke, ki so bile sestavljene ali hranjene na sodiščih. Za naprej je torej stanje urejeno. Kakšno pot pa je potrebno ubrati, če se odločimo sestaviti oporoko? O tem smo se pogovarjali s pravnim svetovalcem.
Oporoka, če nočemo delitve premoženja po zakonu
Oporoko sestavimo takrat, kadar želimo, da se naše premoženje po smrti razdeli drugače od zakonsko predvidene delitve. Če je imel zapustnik npr. zakonca in otroke in ni napravil oporoke, se bo njegovo premoženje razdelilo po enakih deležih med zakonca in otroke, nam je pojasnil Matevž Kmetec iz pravne pisarne Pogodba24. Lahko pa oporoko sestavi vsakdo, ki je dopolnil 15 let in je sposoben za razsojanje.
Kdaj potrebujeme priče?
Če jo natipkamo na računalnik in natisnjeno podpišemo, bosta takšno oporoko morali podpisati tudi dve priči. Vsakdo ne more biti priča. Priča npr. ne sme biti dedič in tudi ne nekateri sorodniki. Še ena možnost pa je, da se oglasimo pri notarju, ki oporoko zapiše v obliki notarskega zapisa.
Če smo oporoko sestavili sami, lahko dosežemo vpis oporoke v register tako, da oporoko predamo v hrambo notarju, sodišču ali odvetniku, ki morajo posredovati zahtevo za vpis v centralni register oporok, mi pa dobimo potrdilo o hrambi. V kolikor je oporoko sestavil notar, odvetnik ali sodišče, bo hkrati tudi uredil potrebno za vpis oporoke v register.
