Statistika kaže, da so prebivalci Mestne občine Maribor pri ločevanju odpadkov vsako leto boljši, poroča STA.
To dokazuje dejstvo, da so ločeno zbrane frakcije (papir, steklo in embalaža) po deležu letno zbranih komunalnih odpadkov dosegle mešane komunalne odpadke.
»Med vsemi komunalnimi odpadki zberemo namreč 37 odstotkov mešanih komunalnih odpadkov, 37 odstotkov ločeno zbranih frakcij, 22 odstotkov bioloških odpadkov in štiri odstotke kosovnih odpadkov,« so za STA pojasnili v mariborskem komunalnem podjetju Snaga.
Največ težav pri odpadni embalaži
Največ težav predstavlja odlaganje odpadne embalaže, saj ljudem očitno ni jasno, kaj sodi pod to kategorijo.
»Ljudje v posode z rumenim pokrovom odlagajo praktično vse. Zato ni odveč poudariti, da je odpadna embalaža to, kar je nekoč predstavljalo embalažo, torej je bil izdelek zavit v zdaj odpadno embalažo. Ločiti moramo še med papirnato in kartonsko ter ostalo embalažo. Papirnata in kartonska namreč sodita med odpadni papir.«
Najpogostejše kršitve v blokih
Najpogostejše kršitve so v večstanovanjskih stavbah, kjer je odgovornost za pravilno ločevanje kolektivna.
»To pomeni, da lahko 95 odstotkov stanovalcev pravilno ločuje, škodo pa potem povzročijo packi, ki ne ločujejo odpadkov. Prav v tej kolektivni odgovornosti vidimo tudi največjo težavo, kako zajeziti neodgovorno ravnanje z odpadki, ki ga običajno povzroča nekaj posameznikov.«
Kako velik odpadek lahko gre v posodo?
Poleg prepoznavanja odpadne embalaže imajo uporabniki težave tudi z ugotavljanjem ustrezne velikosti odpadkov, ki sodijo v zbiralnice oz. na ekološke otoke, na katerih v Mariboru ločeno zbirajo papir, steklo in embalažo.
»Vse te posode imajo reže, ki je namenjena temu, da uporabniku pokaže, kako velik odpadek je še primeren za posodo. Na primer, če kupimo nov pralni stroj, nam, ko ga začnemo uporabljati, ostane karton, v katerega je bil pralni stroj zavit. Ta karton zagotovo ne sodi na zbiralnico ali ekološki otok, ker je prevelik, da bi ga lahko spravili skozi režo v posodo. Zato so v tem primeru na voljo zbirni centri.«
Odlaganje sicer pravilno ločenih odpadkov, ki pa po velikosti presegajo posode, predstavlja kršitev predpisov, ki veljajo za ločeno zbiranje.
»Naši uporabniki povečini plastenk in pločevink še zmeraj ne stiskajo, škatel, ki sodijo med odpadni papir na zbiralnico ali v zbirni center, ne zložijo, in vse to povzroča prepolne posode oz. daje občutek prepolnih posod, ki so, če bi z odpadkom ustrezno ravnali, po volumnu povsem primerne,« zagotavljajo za STA v Snagi.
Sortirnica ne prinaša sprememb
V Mariboru so lani postavili sodobno sortirnico mešanih komunalnih odpadkov, ki pa zaenkrat v sistem zbiranja odpadkov, ki ga poznajo uporabniki, ne prinaša sprememb, kar pomeni, da morajo občani še vedno sami ločevati odpadke.
»Ministrstvu za okolje in prostor smo sicer predlagali korenitejšo spremembo, namreč da bi mešane komunalne odpadke in embalažo uporabniki zbirali skupaj, ločevanje pa bi opravila sortirnica, vendar soglasja k takšnemu pilotnemu projektu nismo dobili,« pravijo v Snagi.
Posameznik v Mariboru še zmeraj ustvari največ mešanih komunalnih odpadkov, in sicer približno 159 kilogramov na leto. Sledijo ločeno zbrane frakcije (papir, steklo, embalaža), ki predstavljajo 143 kilogramov zbranih komunalnih odpadkov na Mariborčana na leto. Povprečen prebivalec mesta zbere na leto še 82,2 kilograma bioloških odpadkov in slabih 15 kilogramov kosovnih odpadkov, še piše STA.
