Grajska kapelica, ki kaže znake dotrajanosti in načetosti od vlage, bo obnovljena.
Mestna občina Maribor išče izvajalca za izvedbo investicijsko-vzdrževalnih del na Loretanski kapeli v Mariborskem gradu.
Gre za poseg v najbolj občutljiv del objekta, ki je namenjen aktivni muzejski rabi, a ga že dolgo pestijo vlaga, propadanje ometa in poškodbe zgodovinskih elementov.
Kot izhaja iz razpisne dokumentacije, so na nosilnih zidovih pritličja vidne posledice navlaženosti zaradi meteorne vode in kapilarnega dviga vlage, kar povzroča luščenje barve in odpadanje ometa. Talni zidec in fasada sta dotrajana, odpadlo je tudi baročno fasadno okrasje, v preteklosti pa so morali zaradi nevarnosti odstraniti tri kamnite kipe.
Vlaga in pretekli neprimerni posegi so uničili tudi del prvotnih baročnih kamnitih portalov, stopnic in okenskih okvirjev iz 17. stoletja, v nevarnosti pa so tudi poslikave v notranjosti. Strešna kritina iz opeke je prav tako povsem dotrajana.
Načrtovana obnova
Prenova bo obsegala tako splošna gradbena dela kot zaščito historičnih elementov. Predvidena je sanacija fasade z vogalnimi stolpiči, krovskimi in kleparskimi deli, obnova ometa v pritličnem predprostoru, sanacija in prenova oken ter vrat, elektroinštalacije in projektantski nadzor.
Restavrirani bodo kamniti portali, okenski okvirji, napisne plošče, polkrožni okvirji, stopnice in baročni tlak v kapeli. Obnovljeni bodo tudi kamnita piscina ter lesena vrata portala.
Projekt bo v 85 odstotkih sofinanciran iz sredstev Evropske unije, še 15 odstotkov bo primaknilo ministrstvo za kulturo - v torek bo ministrica za kulturo Asta Vrečko v Mariboru podpisala pogodbo o sofinanciranju.
Vrednost investicije ocenjujejo na približno 850 tisoč evrov, sofinanciranje pa je zagotovljeno v višini 681.818,44 evra. Preostala sredstva bo zagotovila Mestna občina Maribor iz kredita.
Ste vedeli?
Loretanska kapela, ki z zakristijo sloni ob jugozahodnem grajskem vogalu, je bila zgrajena leta 1655 po vzoru kapele Santa Casa v Loretu pri Anconi. Zgraditi jo je dal Jurij Jernej Khisl. Posvečena je bila šest let kasneje, leta 1661.
Notranjost je temačna, banjasto obokana, prostor je neometan, s freskami, ki prikazujejo prizore iz Marijinega življenja in svetniških legend.
V stenski niši je ohranjen kip Črne Marije z otrokom, na stenah pa visoka lesena svečnika z grbom grofov Khislov iz 17. stoletja.
Po letu 1727 vzidan oratorij je bil namenjen grajski družini, medtem ko so kapelo, v kateri so smeli opravljati maše, lahko obiskovali tudi meščani, ki so vanjo prinašali votivne podobe kot darilne atribute svojih prošenj.
Zunanjost je bila nekdaj barvno razgibana, zdaj pa je enakomerno prebeljena in členjena z velikimi pilastri. Manjši timpanon nad vhodom je oropan nekdanjega kiparskega okrasja.
