Nadškofijska karitas Maribor je danes predstavila potek in rezultate projekta Donirana hrana ter spregovorila o vse večjih socialnih stiskah, ki jih zaznavajo v prvi polovici leta 2025.
Projekt Donirana hrana, ki ga izvajajo vse od leta 2016, se je čez leta razvil v nepogrešljivo dopolnilno socialnovarstveno storitev. Namenjen je posameznikom in družinam, ki potrebujejo redno pomoč, in v teh časih postaja vedno pomembnejši vir preživetja.
Idejo za projekt so dobili v Lions klubu Maribor Zarja, ki je danes skupaj z Lions klubom Maribor Piramida Nadškofijski karitas predal donacijo v višini 4500 evrov.
Lani je Nadškofijska karitas Maribor razdelila okoli 530 ton hrane, ki bi sicer pristala v smeteh. V program je bilo v letu 2024 vključenih 491 oseb, kar je 200 več kot leta 2023, na dnevni ravni tako razdelijo tudi več kot tono živil.
»Pred skoraj desetimi leti smo začeli z zbiranjem ostale hrane na policah sedmih trgovin, danes sodelujemo že s 30 mariborskimi trgovskimi centri,« je povedal predsednik Nadškofijske karitas Branko Maček.
Kot je pojasnil, so v programu večinoma prejemniki socialnih transferjev, nizkih pokojnin ali zaposlenih z nizkimi dohodki.
Med prejemniki so še osebe, ki imajo težave v telesnem in duševnem zdravju, invalidi, starejši in mlajše osebe, ki živijo same.
Problem je na državni ravni
Stroški izvajanja projekta v letu 2024 so znašali dobrih 100 tisočakov, ocenjena vrednost razdeljene hrane pa je za lansko leto dobra dva milijona evrov.
Gonilna sila projekta so prostovoljci, ki jih je že okoli 50, a si na Karitasu želijo dodatne pomoči. Zato vsakogar z izpitom B-kategorije, ki ima čas vsaj enkrat na teden, pozivajo k prijavi na njihovi spletni strani.
Stanje je zaradi povišanja življenjskih stroškov vse slabše, potrebnih pomoči pa vedno več. Težave za to po mnenju Mačka ležijo na državni ravni.
»Čeprav projekt temelji na prostovoljstvu, to ne sme postati nadomestek za manjkajočo sistemsko rešitev,« je povedal in pozval k državni podpori.
Poleg finančnega sofinanciranja s strani države si želi tudi vključitev trgovin in trgovskih centrov, na Karitasu pa predlagajo tudi uvedbo dodatnih davčnih spodbud za donatorje ter oblikovanje nacionalnega načrta za celostno in sistemsko podporo pri izvajanju projekta.
Potreba po več kot le materialni podpori
Na Karitasu poleg hrane, higienskih pripomočkov in oblačil ljudem nudijo tudi informacije, svetovanje ter drugo materialno in psihosocialno pomoč. Predvsem slednja je po besedah predstavnikov vse bolj iskana:
»V zadnjem letu se pojavlja tudi veliko novih prošenj, predvsem za materialno in tudi psihosocialno pomoč, ki so posledica stisk iz naslova visokih cen življenjskih stroškov, pa tudi razpada družin ali težav v odnosih v partnerskih skupnostih oz. znotraj članov družine.«
