Proračuna Mestne občine Maribor za prihodnji dve leti včeraj nista prestala prvega branja, so pa na seji sprejeli trajnostni načrt Energetike Maribor.
Mariborski mestni svetniki so v včerajšnjem prvem branju zavrnili predlog občinskega proračuna za prihodnje leto, o proračunu za leto 2026 pa sploh niso glasovali.
Glavna sporna točka je bilo predvideno zadolževanje, katerega višina trenutno nima zakonske podlage.
Predlagani proračun za leto 2025 je bil zastavljen v višini 202 milijona evrov in je predvideval novo zadolževanje občine v višini 24 milijonov evrov, saj župan Saša Arsenovič računa, da bo kmalu sprejeta sprememba zakona o financiranju občin, ki bo zvišala dovoljeno zadolževanje občin z deset na 15 odstotkov prihodkov.
A večina mestnih svetnikov ne deli njegovega mnenja. V razpravi so v več svetniških skupinah opozorili, da je predvideno zadolževanje višje od zakonsko dovoljenega, s čimer je predloženi dokument nezakonit, prav tako še niso jasni učinki reforme plač v javnem sektorju, zato bi bilo sprejetje takšnega proračuna preuranjeno.
Mestne svetnike skrbijo tudi visoki stroški izgradnje Centra Rotovž, še posebej če država ne bo zvišala svojega prispevka, višjih postavk si med drugim želijo za humanitarne organizacije in vlaganja na obrobju mesta.
Glasovali le o proračunu za leto 2025
Župan Saša Arsenovič je zavrnil kritike in med drugim poudaril, da je občina v zadnjih šestih letih zvišala prihodke v proračun za 46 odstotkov in počrpala petkrat več sredstev Evropske unije kot v prejšnjem obdobju. Zadolževanje je po njegovih besedah nujno za izvajanje nujno potrebnih investicij, »saj je treba danes narediti vse, kar lahko naredimo«.
Glede očitkov o nezakonitosti dokumenta je poudaril, da je danes šele prvo branje in da ga lahko do drugega branja še pravno utemeljijo in po potrebi spremenijo. V vsakem primeru začne proračun veljati šele s 1. januarjem, zato po njegovih ocenah ni sporno, če bi ga sprejeli v predlagani obliki.
Kljub nasprotovanju je dal proračun za 2025 na glasovanje, a ga je podprlo le 13 od skupno 45 mestnih svetnikov, 19 jih je glasovalo proti. Predloga proračuna za leto 2026 zato sploh ni dal na glasovanje.
Pomisleki tudi glede 'masterplana'
Razgreta je bila razprava tudi pri seznanitvi z možnimi pristopi k petletnemu akcijskemu načrtu za obnovo dotrajanih vozišč, pri čemer se občina nagiba k rešitvi z neposredno sklenjeno notranjo pogodbo z javnim podjetjem Nigrad.
Petra Ferk iz Inštituta za javno zasebno partnerstvo je pojasnila, da je sicer najbolj ugodna možnost javno naročilo, a je bolj odvisna od proračunskih zmožnosti, zato je boljša možnost z Nigradom, a mora ta za to izpolniti določene pogoje, na primer vrednost del mora biti nižja ali enaka kot na trgu.
Več svetniških skupin je imelo pomisleke glede zadolževanja Nigrada v ta namen, saj bi to lahko celo ogrozilo podjetje. Nekateri so bili zgroženi, ker naj bi imel Nigrad dražje storitve za Maribor kot za druge občine. Pomisleke so imeli tudi glede tega, da zdaj sprejemajo odločitve za stvari, ki se bodo izvajale po koncu njihovega trenutnega mandata.
Različni so bili tudi pogledi na seznam cest, predvidenih za preplastitev, a je vodja občinskega urada za komunalo, promet in prostor Andraž Mlaker povedal, da še ni dokončen. V nadaljevanju bo izdelana investicijska dokumentacija, ki gre znova v odločanje v mestni svet.
Denar tudi za glavno avtobusno postajo
Energetika Maribor je danes predstavila trajnostni načrt oskrbe Maribora s toploto. V prihodnjih letih med drugim načrtujejo izgradnjo kotlovnice na lesno biomaso v Melju, računajo pa tudi na energijsko izrabo oziroma sežigalnico odpadkov, s čimer naj bi do leta 2033 prišli do 63-odstotnega deleža toplote iz obnovljivih virov.
Prav sežigalnica je bila deležna veliko vprašanj mestnih svetnikov, med drugim dvomijo v zagotavljanje zadostnih količin odpadkov, primernih za sežig, in imajo pomisleke glede vpliva sežiga na okolje in zdravje ljudi. Na koncu so načrt potrdili z 18 glasovi za, 13 proti, 14 je bilo vzdržanih.
Mestni svet, ki ima po novem tri samostojne svetnike (prej člani SDS Alen Filipovič, Dejan Kaloh in Vladimira Cokoja), je soglašal tudi z nakupom desetih novih električnih avtobusov, za katera je občina na najnovejšem razpisu Eko sklada prejela dobrih pet milijonov evrov nepovratnih sredstev.
Odobril je 30.000 evrov za vlaganja na glavni avtobusni postaji, v okviru katerih je med drugim predvidena menjava drsnih vrat na peronih in popravilo dotrajane razsvetljave. Mestni svet se je obenem strinjal, da se nameni nekaj več kot 72.000 evrov za nabavo parkomatov.
Več pomislekov je imel glede nabave novih motorjev puhala na centralni čistilni napravi, ki je nedavno prešla s podjetja Aquasystems pod okrilje občine. Zato so mestni svetniki z dodatnim sklepom zavezali Mariborski vodovod, da zoper Aquasystem sproži potrebne postopke za ugotavljanje skritih napak.
