Civilna iniciativa Za pravično delitev prometnega bremena v središču Maribora je z dovolj uspešno zbranimi podpisi vložila uradno zahtevo za sklic izredne seje mestnega sveta.
Odločitev Mestne občine Maribor, da zapre Koroška cesto in Glavni trg za ves motorizirani promet, še vedno buri duhove. Prav zato se je konec decembra izoblikovala lokalna iniciativa z imenom Civilna iniciativa Za pravično delitev prometnega bremena v centru Maribora, ki je preko spleta začela z zbiranjem podpisov za vnovično odprtje omenjenega predela mesta.
Namero je do tega trenutka podpisalo 441 posameznikov.
Iniciativi je le po nekajtedenskih prizadevanjih le uspelo zbrati dovolj podpisov mestnih svetnikov za sklic izredne seje mestnega sveta. Tako je danes samostojni svetnik Miha Recek vložil uradno zahtevo za sklic izredne seje mestnega sveta.
Iniciativa poudarja na prometno obremenitev drugih cest
V iniciativi trdijo, da je župan Saša Arsenovič odločitev o popolnem zaprtju sprejel samovoljno, v nasprotju z danimi zagotovili, v nasprotju z nasveti stroke, v nasprotju s sklepi Mestne četrti Center, v nasprotju s projektno dokumentacijo, ki bi naj predvidevala deljen prostor oziroma prostor umirjenega prometa, in v nasprotju z direktivami Evropske unije glede celostnega zmanjševanja hrupa in onesnaženja v mestu.
»Kot je razvidno iz analiz prometa in hrupa, se je izjemno povečala prometna obremenitev koridorja Razlagova - Krekova - Strossmayerjeva - Mladinska - Maistrova - Cankarjeva. Dodaten problem predstavlja tudi dejstvo, da je na omenjeno traso preusmerjen velik del javnega potniškega prometa, ki za takšno obremenitev ni bila predvidena. Še več, z omenjeno ureditvijo je porušena funkcionalnost javnega mestnega prometa, ogrožena pa je tudi prometna in siceršnja varnost ljudi v primeru nesreč,« trdijo pobudniki iniciative.
»Nedopustno namreč je, da Mestna občina Maribor s politiko izvršenih dejstev vse prometno breme preusmerja na omenjeni koridor in tako očitno diskriminira pomemben del mesta, na katerem so številni vzgojno-izobraževalni zavodi in na katerem živi neprimerno več ljudi kot na odseku zaprte Koroške ceste,« še izpostavljajo v omenjeni iniciativi.
Na izredni seji bodo obravnavani trije glavni sklepi
Zaradi zbranih podpisov in vložene zahteve za sklic seje mestnega sveta bodo na izredni seji obravnavali tri glavne sklepe in o njih tudi glasovali.
Prvi sklep predlaga, da se promet na Koroški cesti organizira, kot je bilo predvideno v projektni dokumentaciji, s čimer se Koroška cesto obravnava kot skupni prostor, kjer je hitrost motornih vozil omejena na 20 kilometrov na uro. Na območju bi se s tem uvedel dvosmerni motorni promet za mestne avtobuse, vozila za lokalni promet ter intervencijska vozila. Popolna zapora bi bila mogoča šele takrat, ko bodo realizirane alternativne rešitve.
Drugi sklep poziva, da strokovne službe Mestne občine Maribor nemudoma pristopijo k aktivnemu reševanju zmanjševanja prometne in okoljske obremenitve koridorja Razlagova-Krekova-Strossmeyerjeva-Mladinska-Maistrova-Cankarjeva. Tako želijo, da se izvedejo ukrepi, ki bodo vodili do umirjanja prometa, da se v tem koridorju dosledno spoštuje Cona 30, in kot zadnje, da se na omejenem koridorju vzpostavi kolesarska avtocesta, kjer bodo imeli kolesarji prednost pred vozili.
Tretji sklep pa zahteva, da se ob prenovi ali popolni zapori Lenta, za ves promet odpre Koroška cesta.
Seja mora biti sklicana v petnajstih dneh
Kot še dodaja Recek, morda župan Mestne občine Maribor v skladu s poslovnikom mestnega sveta izredno sejo sklicati v petnajstih dneh.
»Če župan seje mestnega sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo bomo sklicali mestni svetniki, ki smo zahtevo podali. V tem primeru bo sejo vodil predstavnik predlagateljev,« za konec poudarja Recek.
Mariborska občina odgovarja ...
Na mariborski občini poudarjajo, da so s svojo odločitvijo o spremembi prometnega režima, strogo mestno jedro razbremenili tranzitnega prometa in ga razporedili na različne lokacije.
»Promet je pretočen, hkrati pa se je na Glavnem trgu in Koroški cesti odprl nov prostor, ki omogoča razvoj in predvsem povezavo dveh pomembnih življenjskih prostorov - Drave in Mestnega parka z zaledjem,« pravijo.
Pri tem navajajo, da se je več kot 12.000 avtomobilov dnevno na Koroški cesti sedaj preusmerilo in razpršilo na druge ceste, vključno s Koroškim mostom, žal pa tudi Lentom in Mladinsko, Maistrovo ter Cankarjevo ulico, kar si po njihovih besedah vodstvo Mestne občine Maribor prizadeva rešiti s tunelom na povezavi med Gosposvetsko cesto in Mlinsko ulico.
»Mestna občina Maribor bo zato še naprej skupaj z državo iskala rešitev za prepotrebno ureditev tranzitnega prometa v mestu,« še dodajajo na mariborski občini.
