Ministrstvo za zdravje zavrača očitke, ki se pojavljajo v javnosti, o domnevnih nepravilnostih pri vodenju ponedeljkove seje sveta Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, na kateri so člani sveta zavoda izglasovali začetek postopka za razrešitev direktorja Antona Crnjaca.
Poudarjajo, da so ti očitki neupravičeni in da se je predsednik sveta zavoda držal predpisov.
Omenjeno sejo so zaznamovali številni zapleti. Najprej je direktorjev odvetnik ustavil začetek z opozorilom glede spornosti udeležbe dveh članov sveta zavoda na daljavo. Potem se je zapletlo še pri tolmačenju izida glasovanja o dnevnem redu. Po nekaj prekinitvah je seja le stekla in do takrat sta prišla na sejo v Univerzitetni klinični center Maribor tudi dva člana, predstavnika ustanovitelja, ki sta sprva želela sodelovati na daljavo.
Na ministrstvu za zdravje v današnjem sporočilu za javnost izpostavljajo, da poslovnik o delu sveta Univerzitetnega kliničnega centra Maribor z dne 5. novembra 2020 določa posebnosti glede sklica seje na daljavo (t. i. hibridne seje), vendar se ta člen nikoli ni uporabljal strogo formalno.
»To pomeni, da so se seje sveta zavoda sklicevale na enak način, kot je bila sklicana včerajšnja seja, in so se izvajale na hibridni način. S tako ustaljeno prakso so soglašali tako člani sveta kot tudi direktor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor,« so zapisali.
»Glede na dosedanjo ustaljeno prakso sklicevanja in poteka hibridnih sej« so na ministrstvu prepričani, da je bila ponedeljkova seja pravilno sklicana in bi morala tudi člana sveta zavoda, ki sta bila prisotna na daljavo, imeti glasovalno pravico.
»Iz previdnosti in korektnosti do vseh navzočih, tudi do direktorja Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, se je predsednik sveta zavoda Aleš Šabeder odločil, da pri glasovanju ne bo upošteval glasov dveh članov, ki sta seji prisostvovala na daljavo,« so dodali.
Pojasnila so podali tudi glede glasovanja o dnevnem redu
»Trditev, da se je o istem dnevnem redu glasovalo dvakrat, ne drži. Predsednik sveta zavoda je najprej dal na glasovanje nasprotni predlog pri 1. točki dnevnega reda, to je, da se spremeni vrstni red točk dnevnega reda, in nasprotni predlog utemeljil. Nasprotni predlog o dnevnem redu ni bil izglasovan, zato je sledilo glasovanje o prvotnem predlogu dnevnega reda, ki pa je bil izglasovan. Zato se je seja nadaljevala po prvotnem predlogu dnevnega reda, in ne po nasprotnem, spremenjenem dnevnem redu. Torej se ni glasovalo dvakrat o istem dnevnem redu,« pojasnjujejo na ministrstvu.
Za dnevni red je glasovalo pet članov sveta zavoda, ostalih pet je glasovalo proti. Po besedah Šabedra je bil tako sprejet, vodja pravne službe Univerzitetnega kliničnega centra Maribor in direktorjev odvetnik pa sta ocenila, da ni dobil dovolj glasov.
Po navedbah ministrstva sklep o ustanovitvi Univerzitetnega kliničnega centra Maribor določa, da svet zavoda sprejema sklepe z večino glasov navzočih članov, v primeru enakega števila glasov pa je odločilen glas predsednika sveta zavoda.
»Ta sklep o ustanovitvi Univerzitetnega kliničnega centra Maribor je stopil v veljavo in se uporablja od 28. marca 2023 dalje. Sklep o ustanovitvi je hierarhično pravno nadrejeni akt statutu Univerzitetnega kliničnega centra Maribor ter poslovniku o delu sveta zavoda Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, zato se uporablja neposredno in primarno. Poleg tega je v samem sklepu o ustanovitvi določeno, da se z dnem uveljavitve tega sklepa prenehajo uporabljati določbe statuta zavoda, če so v nasprotju s tem sklepom. Skladno s tem ima predsednik sveta zavoda v primerih enakega števila glasov odločilen glas,« pravijo na ministrstvu.
Člani sveta zavoda so v ponedeljek s šestimi glasovi za in petimi proti izglasovali sklep o začetku postopka razrešitve direktorja Crnjaca. Ta ima 15 dni časa, da odgovori na očitke, ki se nanašajo na poslovanje Univerzitetnega kliničnega centra Maribor v zadnjih dveh letih. Nato bo svet zavoda glasoval o morebitni razrešitvi.
