V Mariboru kar 13 vrst netopirjev. Kaj sploh vemo o njih?

Bliža se mednarodna noč netopirjev, ki poteka že od leta 1997, zato smo v ta namen spregovorili z Jasmino Kotnik, predsednico Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev, ki nam je povedala, da se med ljudmi še vedno sprehajajo številni miti in vraže, ki o netopirjih dajejo grozljivo podobo – od pitja krvi do slepega zapletanja v lase …

»Malokdo pa se zaveda, da so netopirji edini leteči sesalci na našem planetu, da gre za majhne živali, ki so nadvse občutljive na spremembe v okolju. Samica v poletnem času skoti živega mladiča, ki nato sesa materino mleko. Za aktiven let vzdržujejo konstantno telesno temperaturo (med 38 in 40 stopinj Celzija) in lahko bi rekli, da letajo dobesedno z rokami oziroma prhuti.«

V Mariboru kar 13 vrst netopirjev

Četudi je številnost populacije posamezne vrste težko oceniti, jim pri tem z grobimi ocenami pomaga monitoring, ki ga izvaja Center za kartografijo favne in flore. »Tako je veliki podkovnjak tisti, katerega številčnost se ocenjuje na 2.000–3.000 osebkov, medtem ko se malemu podkovnjaku pripisuje groba ocena 30.000. Kar je še vedno zelo malo, glede na to, da je prebivalcev Maribora 100.000,« pojasnjuje biologinja.

»V Mariboru je kolegica popisala 13 vrst netopirjev, kar je precej veliko, sploh v primerjavi z Britanijo, kjer na celotnem otočju najdemo manj kot 20 različnih vrst.«

Tako predstavlja celotno Pohorje s pestro kulturno krajino – od gozdov in posameznih jam do zapuščenih stavb, manjših cerkev in lovskih koč – pester habitat z množico zatočišč in prehranjevalnih možnosti. 

Njihov največji sovražnik je človek

Društvo si ob preučevanju in izobraževanju prizadeva tudi za boljši naravovarstveni status že tako ogroženih netopirjev. Ob svetlobnem onesnaževanju in neugodnih vremenskih razmerah jih še posebej ogroža človek z uničevanjem njihovih zatočišč ali celo pobijanjem. 

Na leto pobije par sto netopirjev in uniči po deset zatočišč, sploh z zapiranjem na podstrešje, kjer največkrat nastradajo samice z mladiči. 

Netopirji se, predvsem v toplem delu leta, nahajajo tudi v cerkvenih zvonikih, grajskih podstrešjih in zapuščenih stavbah, v mestu pa tudi v razpokah višjih blokov ali za lesenimi opaži stanovanjskih hiš. V Mariboru jih lahko opazimo tudi nad našimi vrtovi in sadovnjaki, nad Dravo, v Magdalenskem parku, brez težav pa jih lahko ob mraku opazujemo tudi v Stražunskem in Betnavskem gozdu, dodaja predsednica društva.

V zimskem času pa se jih največ preseli na območje kraškega sveta, saj jim ta – zaradi vzdrževanja konstantne temperature v jamah – omogoča primerna mesta za zimsko spanje oziroma hibernacijo.

Veljajo za nepogrešljiv člen ekosistema

Zaradi neznanja in strahu tako človek velikokrat pobija netopirje, četudi so ti nepogrešljiv člen ekosistema. »So glavni plenilci nočno aktivnih žuželk – v naših sadovnjakih lahko polovijo nočne metulje, ki svoja jajčeca odlagajo na plodove hrušk in jabolk, s tem pa zmanjšajo črvivost našega sadja. Ob mraku pa pomalicajo komarje, ki radi kratijo naš spanec,« pojasnjuje Kotnikova.

Ob tem dodaja, da veljajo njihovi iztrebki oziroma gvano za odlično gnojilo, ki vsebuje veliko dušika, fosforja in kalija, medtem ko so v tropih sadjejedi netopirji pravi opraševalci banan, avokada, mandljev …

V Sloveniji kar 30 potrjenih vrst

Pri nas je trenutno potrjenih kar 30 vrst. Društvo je tako v zadnjih treh letih potrdilo še prisotnost velikega mračnika, ki ga ni bilo moč zaznati zadnjih 80 let. V tem času pa je bil prvič potrjen tudi dolgorepi netopir, čigar prisotnost so pričakovali oziroma špekulirali že dolga leta. 

»Pričakujemo še kakšno dodatno vrsto, ki na nas čaka ob Muri. Pestrost pa je znotraj naših meja konstantna. A če govorimo zelo lokalno – človek lahko hitro prežene kakšno vrsto na nivoju občine. Vsekakor pa so netopirji mobilne živali in selitev na 50 kilometrov dolge razdalje zanje ni ovira. Kar pomeni, da se lahko vrnejo v občine, iz katerih so bili preganjani. Vendar pa je tako prisoten konstanten vpliv na manjšanje populacije te vrste.«

Pokličete lahko tudi na netopirofon!

Društvo se tudi trudi za delovanje netopirofona, ki je namenjen predvsem tistim, ki so našli letečega sesalca in ne vedo, kako postopati naprej. Kotnikova še posebej opozarja na pomen posameznika pri dobrobiti netopirjev.

»Če jih najdete ali opazite – pustite jih tam, kjer so. Hkrati pa nas lahko o tem tudi obvestite in tako skupaj prispevamo kanček k poznavanju razširjenosti vrst v Sloveniji.«

Ogled netopirjev tudi v Mariboru

Proti koncu meseca (27. in 28. avgusta) pa bosta v Mariboru tudi organizirani odpravi, ki bosta zajemali spoznavanje omenjenih živali Pri treh ribnikih in pregled bunkerjev v okolici Zgornje Kungote, saj bodo člani društva iskali primerna prezimovališča.