Temperaturni rekordi kažejo, da bodo poletja vedno hujša. Pri tem bi lahko veliko vlogo igrala tudi drevesa in njihovo sajenje. Preverili smo, kako bo k temu pristopila mariborska občina in koliko dreves je na novo posajenih vsako leto v mestu.
Da je poletna vročina bolj kot naša prijateljica, naša sovražnica, se je izkazalo tudi to poletje. V državi so to leto padli številni temperaturni rekordi, zaradi česar je slišati vedno glasnejše pozive za ukrepanje proti neznosni vročini, ki do izraza pride predvsem v večjih mestih.
Mestna območja so običajno toplejša od podeželja. Gre za pojav, znan kot »učinek toplotnega otoka«. Z razvojem mest se izgubi nujno potrebna vegetacija, saj je vedno več površin tlakovanih in pokritih z zgradbami. Te spremembe s sabo prinašajo manj sence in vlage, ki ohranja urbana območja hladna.
V času, ko podnebne spremembe povzročajo vedno pogostejše in hujše vročinske valove, bi lahko drevesa predstavljala potencialne nepremične superjunake.
Tako smo preverili, kako je s sajenjem dreves v Mariboru in kako se bo mariborska občina nadalje borila proti podnebnim spremembam.
Drevesa lahko znižajo temperaturo tudi do osem stopinj
Drevesa nam vsakodnevno prinašajo številne koristi. Zagotavljajo hladilno senco, blokirajo mrzle zimske vetrove, privabljajo ptice in prostoživeče živali, čistijo naš zrak, preprečujejo erozijo prsti, čistijo našo vodo ter dodajajo milost in lepoto našim domovom in skupnostim.
Poleg tega pa sajenje pravih dreves na pravih mestih prihrani energijo in znižuje temperaturo okolja, hkrati pa pomagajo v boju proti globalnemu segrevanju. Drevesa in rastlinje namreč znižujejo površinsko temperaturo in temperaturo zraka.
Kot pojasnjuje arboristka Tanja Grmovšek, bi lahko drevesa v času vegetacijske dobe poimenovali tudi naravna klimatska naprava. Ustrezno razporejena mestna drevesa v urbanem okolju lahko namreč temperaturo zraka znižajo tudi do osem stopinj Celzija.
»Številne raziskave potrjujejo, da so višje temperature in toplotni otoki prisotni predvsem v tistih predelih mest, kjer ni veliko dreves ali druge zelene infrastrukture,« pojasnjuje Grmovšek.
Z drevesi se poleti znatno znižujejo temperature
V tujini že dalj časa velja, da so mestna drevesa enako pomemben element kot stavbe in ostala mestna infrastruktura. Imajo zelo veliko vlogo pri ohranjanju kakovosti življenja ljudi v mestu in biotske pestrosti ter zagotavljajo številne druge pozitivne funkcije, ki jih drevesa omogočajo.
Podobnega mnenja je tudi Igor Jurišič, ki je Mestno občino Maribor konec julija s pozivom spodbudil k večjemu sajenju dreves v mestu.
Takrat je navedel tudi razloga Nikolaja Stareta, strokovnjaka s področja krajinske arhitekture, ki prav tako poudarja velik pomen dreves v mestih.
»Parkovne površine so najpomembnejša prvina mesta glede na njihovo velikost, saj je v poletnem času znatno nižja temperatura, večja vlažnost, bolj čist zrak, manj prahu, večja je zaščita pred vetrovi, pred ultravijoličnimi žarki in nalivi ter ne nazadnje zelo ugodno vplivajo na psiho človeka,« navaja Stare.
Koliko dreves pa sploh posadijo letno v Mariboru?
Na Mestni občini Maribor so nam odgovorili, da se v mestu vsako leto na novo posadi med 200 do 300 novih dreves.
»Pri zeleni infrastrukturi so pomembne nove zasaditve, po drugi strani je zelo pomembno ohranjati in vzdrževati ves zeleni sistem v mestu – javne zelene površine, mestne gozdove, zavarovana območja narave,« so za Mariborinfo poudarili na mariborski občini.
A pri tem hkrati poudarjajo, da je potrebna za boj proti podnebnim spremembam vrsta različnih ukrepov.» Gre za aktivnosti in projekte, ki bodo na dolgi rok sinergijsko pripomogli, na eni strani k zmanjšanju predvsem emisij toplogrednih plinov, ki povzročajo te spremembe, in po drugi strani k blaženju teh sprememb,« razlagajo na občini.
Pri tem dodajajo, da so zato aktivnosti Mestne občine Maribor usmerjene v projekte na področju porabe energije, pri čemer omenjajo energetske prenove ter vključevanje obnovljivih virov energije.
Ob tem na mariborski občini poudarjajo še pomen trajnostne mobilnosti, zelene infrastrukture, umeščanje pitnikov v mestu, spodbujanje kmetovalcev k trajnostnemu kmetovanju ter ozaveščanje in informiranja občanov k ustreznemu ravnanju, na primer pri varčevanju z energijo, vodo ter uporabo klimatskih naprav kot tudi s spodbudami po sajenje avtohtonih rastlin in podobno.
