Vodstvo Večera napovedalo nova odpuščanja

Področje medijev je trenutno v ospredju pozornosti zaradi predloga novega zakona o medijih, ki je v državnem zboru. Predlog denimo vzpostavlja pravno podlago za več oblik finančne pomoči medijem, novinarska skupnost pa opozarja, da če pomoči ne bo hitro, bodo prepozne. 

Vodstvo Večera je tako že napovedalo nova odpuščanja. Večerovi novinarji so zaskrbljeni.

Predsednica aktiva novinarjev Jana Juvan je za STA potrdila, da je direktor Večera Miha Klančar zaposlene obvestil o načrtovanem odpuščanju sedmih novinarjev.

Kasneje je na svetu delavcev govoril o možnosti, da bo številka odpuščenih manjša, a ne glede na to bo imelo napovedano odpuščanje novinarjev v uredništvu, ki šteje 44 novinarjev, resne posledice tudi za kakovost novinarskega dela in za položaj Večera na že tako težavnem medijskem trgu, opozarjajo v aktivu.

Novinarji svarijo pred posledicami odpuščanja

Vsako odpuščanje se namreč po svarilu Juvan zelo pozna pri obremenitvi novinarjev, ki so čedalje večje ob tem, da že leta ne nadomeščajo odhodov kolegov v pokoj. Prav tako se je spremenila narava njihovega dela. Tako poleg dela za tiskano izdajo zdaj pišejo dodatne vsebine za spletno stran, snemajo videe, opravljajo pa tudi dodatno redaktorsko delo.

Prepričana je, da ne glede na to še vedno uspešno skrbijo za visoko raven kakovosti časopisa. Krčenje kadra lahko po njenem svarilu v prihodnosti pomeni krčenje vsebin ali časa, ki bo na voljo za pisanje. 

Posledično to vodi v bolj površinsko delo in manj poglobljenih tem. To je tudi grožnja samemu novinarstvu in ne nazadnje demokraciji, sploh v lokalnem okolju, kjer je Večer eden pomembnejših akterjev v tem delu države, opozarja.

Prenesena izguba leta 2023 nekaj manj kot 75.000 evrov

Direktor Večera Miha Klančar aktivu sicer ni predstavil vizije podjetja, ker je sestanek z njimi, ki je bil dogovorjen že pred mesecem dni, tik pred zdajci odpovedal. Tudi to jih je precej razočaralo, je poudarila.

Direktor tudi za STA ni dal komentarja glede načrtovanih odpuščanj in delovanja časopisa v prihodnje. Prav tako ni odgovoril na vprašanje, kaj si vodstvo obeta od novega zakona o medijih in kako bi porabili predvidene pomoči po tem zakonu.

Glede na podatke na spletni strani Agencije za javnopravne evidence in storitve so čisti prihodki družbe Večer mediji leta 2023 znašali 7,3 milijona evrov ali približno 637.500 evrov manj kot leto prej. Stroški dela so bili v višini nekaj nad tri milijone evrov ali skoraj 228.500 evrov manj kot leto prej. Zabeležili so približno 1800 evrov čistega dobička, leto prej pa več kot 101.000 evrov izgube. Prenesena izguba je tako znašala malenkost manj kot 75.000 evrov.

V posameznih postavkah prihodkov in odhodkov v letu 2023 ni bilo izkazanega izjemnega obsega ali pomena, prihodki in odhodki pa so bili ustvarjeni iz rednega poslovanja v okviru dejavnosti. Družba v poslovnih knjigah ni izkazovala obveznosti z rokom dospelosti, daljšim od petih let.

Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur je bilo leta 2023 skoraj 80, leto prej pa malenkost nad 90, je še objavljeno na Ajpesu.

Kdo je v ozadju?

Lastniki družbe na 26. februar so Kuster naložbe (19 odstotkov), AM Marketing (19 odstotkov), Salomon Ljubljana (19 odstotkov), Curator nova (17 odstotkov), Svet24 (15 odstotkov) in Eko jeklo (11 odstotkov). 

V ozadju pa naj bi, kot so večkrat poročali mediji, lastniško mrežo obvladoval Martin Odlazek z družino.

Lastniški deleži, ki segajo tik pod 20 odstotkov, pa niso naključje. Obstoječi zakon o medijih namreč določa 20-odstotni delež kot mejo, ko mora vsakdo, ki želi pridobiti več kot 20 odstotkov lastninskega ali upravljavskega deleža oziroma deleža glasovalnih pravic v premoženju izdajatelja, za veljavno sklenitev pravnega posla ali veljavno sprejetje sklepa skupščine ali drugega pristojnega organa družbe dobiti predhodno soglasje pristojnega ministrstva.

Časopisu bi lahko pomagal zakon o medijih

V aktivu novinarjev menijo, da bi lahko imel zakon o medijih pozitiven učinek na boljše poslovanje časopisa, če bi bil sprejet hitro in če bi bile finančne pomoči predvidene že za letos. Ker pa jih predlog zakona predvideva šele za leto 2026, se Juvan boji, da učinka pri konkretnem napovedanem odpuščanju na Večeru ne bo. Hkrati se boji, da niti povečana pomoč ne bo dovolj. 

Vsekakor pa predlog prinaša več finančnih spodbud tudi za medije, ki delujejo v lokalnem okolju in skrbijo za kakovostne novinarske vsebine, ugotavlja.

Ob tem bi se ji zdelo dobrodošlo financiranje distribucije tiska, ki časopisom predstavlja precejšen finančni zalogaj. Upa, da bodo v končni različici besedila upoštevana priporočila Društva novinarjev 

Slovenije in da bo zakon bolj obvezujoč. Hkrati pa bi morda lahko po njeni oceni razmislili še o dodatni pomoči tiskanim medijem, morda o oprostitvi plačila davka na dodano vrednost in o kakšnih subvencijah za zaposlovanje mladih novinarjev s plačevanjem prispevkov zanje.