Svetovno gospodarstvo je vstopilo v obdobje daljše stagnacije. Podjetja v regiji Jugovzhodne Evrope morajo postati agilna in odporna v odzivu na inflacijo, prilagajanje podnebnim spremembam in digitalno železno zaveso.
V obdobju konjukture so se ustvarile velike razlike med povprečnimi in najboljšimi podjetji. Tista podjetja, ki so uspela obvladovati učinkovitost, so si nabrala prednost, da v obdobju stagnacije konsolidirajo industrije in izidejo kot zmagovalci.
To so ključne ugotovitve študije z naslovom Zbliževanje akutnih in resnih groženj, ki jo je pripravilo globalno svetovalno podjetje Kearney.
V njej je opredelilo pet ključnih trendov, ki oblikujejo globalne obete: daljša stagnacija, prilagajanje podnebnim spremembam in standardom ESG (okolje, družba, upravljanje), digitalna železna zavesa in t. i. splinternet, renesansa jedrske energije in porast globokih ponaredkov (angl. Deepfakes).
Regija Jugovzhodne Evrope
V študiji so opozorili na številne motnje, ki so se oblikovale lani in ki tudi letos povzročajo negotovost. Podjetja v regiji Jugovzhodne Evrope morajo zato biti še posebej pozorna na tri trende in se ustrezni odzvati, da bi preprečila morebiten negativen vpliv na svoje poslovanje.
Zato so izpostavili prve tri naštete: daljšo stagnacijo, prilagajanje podnebnim spremembam in digitalno železno zaveso.
Informacije, ki prihajajo iz digitalnega prostora, zaradi porasta globokih ponaredkov (angl. deepfakes) postajajo nezanesljive, kar povečuje pomen dobrega upravljanja podatkov.
Kot je pojasnil Marko Derča, partner pri Kearneyju, pričakujejo, »da bo poslovanje v regiji Jugovzhodne Evrope zaznamovalo daljše obdobje stagnacije, naraščajoč pomen rešitev za prilagajanje podnebnim spremembam in standardom ESG ter digitalna železna zavesa, ki se pojavlja zaradi spreminjajočih predpisov o varstvu in zasebnosti podatkov.
Podjetja, ki bodo pravočasno prepoznala tveganja in pravilno ukrepala, bodo pridobila prednost v svetu, za katerega je značilna hiper-transformacija«.
Inflacija na letni ravni se bo predvidoma začela zniževati od leta 2024 dalje, ko se bodo začeli pojavljati prvi učinki pri cenah energije in hrane. Kljub temu bo osnovna inflacija verjetno dolgotrajnejša.
Ocenjujejo, da je gospodarstvo evroobmočja pokazalo veliko odpornost na gospodarske posledice pandemije covida-19, nenehne motnje v dobavnih verigah, povečan protekcionizem in vojno v Ukrajini, ki so ovzročili skokovito naraščajočo inflacijo, normalizacijo monetarnih politik ter začetek obdobja nizke rasti in manjših naložb. Tako bo kljub upadu BDP še vedno skromno raslo.
Energetska kriza bo ostala ključna za kratkoročne obete in predstavljala grožnjo energetsko intenzivnim podsektorjem, ki postajajo vedno bolj nekonkurenčni.
Inflacija na letni ravni se bo predvidoma začela zniževati od leta 2024 dalje, ko se bodo začeli pojavljati prvi učinki pri cenah energije in hrane. Kljub temu bo osnovna inflacija verjetno dolgotrajnejša.
Prednosti Slovenije
Slovensko gospodarstvo bo predvidoma dosegalo višjo rast od povprečja evrskega območja. Kljub temu je rast slovenskega gospodarstva še vedno odvisna od upočasnitve inflacije in pomanjkanja delovne sile, ugotavljajo. Slednjo bi lahko zmanjšala gospodarska upočasnitev.
Slovenija ima nadalje najnižjo oceno gospodarskega tveganja v regiji Jugovzhodne Evrope, vlagatelji pa vedno bolj iščejo trge z nižjim tveganjem.
Obeti za svetovno gospodarstvo za leto 2023 so še vedno negotovi. Pričakuje se, da se bo inflacija v drugem četrtletju znižala. Medtem se svet počasi prilagaja posledicam ukrajinskega konflikta. Tudi Slovenija.
Gospodarska rast
Obeti za svetovno gospodarstvo za leto 2023 so še vedno negotovi. Pričakuje se, da se bo inflacija v drugem četrtletju znižala.
Podatki Statističnega urada Republike Slovenije namreč kažejo, da se je bruto domači proizvod v zadnjem četrtletju v primerjavi z istim obdobjem leto prej povečal za 0,2 odstotka. Prva ocena za celotno leto 2022 kaže 5,4-odstotno gospodarsko rast oziroma povečanje BDP.
Posledice ukrajinskega konflikta so se najizraziteje odrazile pri menjavi s tujino, saj se je zunanjetrgovinski presežek lani precej zmanjšal, in sicer s 3,3 milijarde evrov na manj kot milijon. Zmanjšanje presežka je imelo negativen vpliv na rast BDP, in sicer za 2,1 odstotne točke.
Na zmanjšanje trgovinskega presežka je vplivalo tudi gibanje cen oziroma razmerje med izvoznimi in uvoznimi cenami.
Kot so sporočili, je na rast BDP v zadnjem lanskem četrtletju pozitivno vplivalo domače povpraševanje, ki je se povečalo za 1,2 odstotka. Zunanje povpraševanje se je po drugi strani zmanjšalo za 2,5 odstotka in je imelo na rast BDP negativen vpliv.
Zmanjšal se je tudi uvoz, in sicer za 1,5 odstotka. Na zmanjšanje njegovega obsega je imelo negativen vpliv blago, medtem ko so upad blažilne storitve.
V okviru domačega trošenja sta imeli obe najpomembnejši komponenti pozitiven vpliv na rast BDP, tudi njun prispevek je bil podoben. Potrošnja gospodinjstev se je povečala za 2,6 odstotka, bruto investicije v osnovna sredstva pa za 5,9 odstotka.
Slovenija ima najnižjo oceno gospodarskega tveganja v regiji Jugovzhodne Evrope, vlagatelji pa vedno bolj iščejo trge z nižjim tveganjem.
Med izdatki gospodinjstev nekoliko bolj izstopajo izdatki za tiste vrste dobrin, ki so bile konec leta 2021 še pod vplivom ukrepov zaradi epidemije covida-19 – gostinske storitve, igralništvo ter izdatki v zvezi s kulturo in razvedrilom.
Tudi razmere na trgu dela ostajajo ugodne, samo smo konec prejšnjega leta dosegli nov rekord v zaposlenosti: 1.083.000 oseb oziroma 1,6-odstotno povečanje v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2021.
To predstavlja 16.000 novih zaposlitev, največ v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih.
