Volivci bomo 24. aprila volili predstavnike, ki nas bodo zastopali v novem sklicu državnega zbora. Predstavljamo mariborske kandidate za poslance, danes tiste, ki kandidirajo v volilnem okraju Maribor 4.
Čez manj kot dva tedna se bo za glasove volivk in volivcev potegovalo skupno 20 strank in list, ki so vložile kandidaturo za tokratne državnozborske volitve.
Volivci na splošnih parlamentarnih volitvah izvolijo 88 poslancev, po enega pa izberejo pripadniki italijanske in madžarske manjšine.
V uredništvu Mariborinfo smo vsem mariborskim kandidatom poslali ista vprašanja in jim tako dali možnost, da se bralcem podrobneje predstavijo. V nadaljevanju predstavljamo kandidate, ki kandidirajo v volilnem okraju Maribor 4.
Vrstni red kandidatov je enak, kot je seznam Državne volilne komisije. Manjkajo tisti, ki na vprašanja niso odgovorili.
Jaka Krčovnik, Lista Borisa Popoviča - Digitalizirajmo Slovenijo
1. Predstavite sebe in razloge za kandidaturo.
»Sem Jaka in pred nekaj dnevi sem dopolnil 18 let. Sem dijak in v prostem času se ukvarjam s športom, ob tem pa se udejstvujem na družbenih medijih, pri čemer bi izpostavil Youtube, kjer imam že več kot 30.000 naročnikov. Za kandidaturo na Listi Borisa Popoviča - Digitalizirajmo Slovenijo sem se odločil, ker s svojim programom najbolje nagovarja mlade. To je tudi najmlajša kandidatna lista na teh volitvah, saj približno polovica vseh naših kandidatov šteje 30 let ali manj. Pri tem sem jaz najmlajši kandidat - ne le na naši listi, ampak izmed vseh kandidatov na teh na volitvah.«
2. Za kaj se boste zavzemali, če boste poslanka, poslanec?
»Posebno pozornost bom namenil mladim, torej svojim vrstnikom, saj je to populacija, ki jo najbolje poznam. Izpostavil bi reševanje stanovanjskega problema in prve zaposlitve. Glede na to, da je že v imenu naše stranke izpostavljena beseda 'digitalizacija', bi poseben poudarek dal prav temu, saj sem prepričan, da bodo države, ki bodo na tem področju prve, posledično prve tudi v gospodarstvu. Narediti moramo vse, da bo Slovenija postala privlačna za največja visokotehnološka podjetja na svetu. Torej tista podjetja, ki prinašajo najvišjo dodano vrednost.«
3. Kateri trije projekti so najbolj nujni za razvojni preboj Maribora?
»Da omogočimo razvojni preboj potrebujemo večjo prepoznavnost, večjo dostopnost in potem tudi večjo ponudbo. V Sloveniji bi bilo potrebno odseke avtocest, ki lahko povečajo dostopnost turističnih točk, razglasti za proste vinjet. Med temi odseki bi moral biti tudi odsek Šentilj - Maribor. S tem bi se povečala dostopnost našega mesta do več kot polmilijonskega trga na avstrjskem Štajerskem. Nujno bi bilo potrebno oživiti Mariborsko letališče, da se poveča dostopnost Maribora v širši Evropski regiji in tudi dostopnost do drugih kontinentov. Država bi morala več denarja nameniti za promocijo mesta, da bi se lahko dogodki, ki se že dogajajo v Mariboru, bolj kakovostno spromovirali tudi v tujini. Ko imamo zagotovljeno pretočnost in promocijo, pa ne bo več tako težko tudi povečati ponudbe s pomočjo domačih in tujih investitorjev v našem mestu. V teh konkretnih korakih vidim razvojni preboj Maribora.«
4. Ali podpirate projekt sežigalnice v Mariboru?
»Ne, projekta sežigalnice ne podpiram. Gre za to, da je sežigalnica investicijsko prezahtevna. Za 40 oziroma 50 milijonov evrov bi lahko uredili krožno gospodarstvo, in sicer na način, da bi smeti, ki nastanejo v mestu, uporabili na učikovit način. Moderno sortirnico že imamo, sedaj bi morali ta sredstva investirati v obrate, ki bi lahko surovine predelali v uporabne in praktične proizvode.«
5. Ali podpirate idejo o tunelu skozi Maribor na relaciji med Gosposvetsko in Mlinsko?
»Ideja se zdi zelo privlačna, vprašati pa se moramo, kako naj novo investicijo v centru mesta, ki znaša približno 30 milijonov evrov, dejansko upravičimo, ko pa imamo več kot 30 odstotkov cest v zelo, zelo slabem stanju. Nadaljnjih 40 odstotkov cest pa v stanju, ki bo v naslednjih letih močno degradirano. Za ta stredstva se lahko obnovijo vse slabe ceste in se primerno vzdržujejo ceste, ki so srednje kakovosti. Šele ko bomo imeli vse ceste v mestu urejene na znosnem nivoju, lahko začnemo razmišljati o teh luksuznih rešitvah v centru mesta.«
6. Kako bi oživeli Letališče Edvarda Rusjana Maribor?
»Skozi štiri desetletja, odkar obstaja to letališče, se je jasno pokazalo, da je država zelo slab lastnik in da nima ne vizije, ne volje, da bi rešila stanje na njem. Nujno je potrebno sprejeti Državni prostorski načrt na področju letališča, ki je že pripravljen in je prestal javno obravnavo. Šele sprejem prostorskega načrta bo omogočil, da lahko začnemo skupaj iskati tujega investitorja. Lepe besede, novi renderji slik, kako bo lepo izgledal multimodalni logistični center, nam ne bo prinesel uspeha. Poiskati moramo tujca, ki bo tukaj investiral skladno z njegovimi poslovnimi zamislimi, mi pa mu moramo pripraviti prostor, da jih lahko udejanji.«
7. Na eni strani nezadovoljstvo zdravstvenega kadra, na drugi nezadovoljstvo bolnikov in čakalne dobe. Kako bi se lotili reorganizacije zdravstva?
»Demografski problem je v Evropi in tudi v Sloveniji vse večji. Starajoče prebivalstvo in nizka nataliteta pomeni, da imamo v Sloveniji vse več prebivalstva, ki je potrebno ustrezne zdravstvene nege, vse manj prebivalstva pa, ki lahko to oskrbo izvaja. Nujno bo potrebno omogočiti pritok kvalificiranih kadrov iz tujine. Prav tako pa je potrebno imeti strategijo, kako preprečiti, da najboljši kadri ne odhajajo več v tujino. Zdi se mi, da bomo primorani razmišljati tudi o zasebnem zdravstvu, vendar na način, da to ne bo siromašilo javnega sistema.«
8. Kako bi pri življenju ohranili slovenskega kmeta in spodbujali samooskrbo?
»Slovenija prehransko ni samooskrbna, zato je vloga kmetov izjemno pomembna. To se bo izkazalo v bližnji prihodnosti, saj se kažejo trendi, da se bodo cene temeljnih prehranskih izdelkov močno povišale. Država bo nujno morala vložiti več energije v kmetijstvo. Površin ne moremo več povečevati, zato moramo spodbujati horizontalno kmetijstvo. Še naprej moramo podpirati in razvijati namakalne sisteme, zaradi grozečih globalnih sprememb in seveda spodbujati kmeta z razumnimi subvencijami. Poudariti moram, da še vedno premalo vlagamo v promocijo lokalnih izdelkov doma in v tujini. Marketing nekako ni nekaj, kar bi Slovenci na tem področju obvladali. Veliko truda in sredstev je potrebno nameniti, da bodo naši kvalitetni kmetijski izdelki doma in v tujini bolj prepoznavni in s tem dosegli višjo prodajo.«
9. Je decentralizacija države z ustanavljanjem pokrajin smiselna?
»Slovenija je zelo mala država. Deljenje na 15 regij je nesmiselno, saj nimamo dovolj kvalitetnih kadrov, da bi te regije lahko bile učinkovite. Po mojem mnenju bi za našo malo državo bilo 3 do 5 regij čisto dovolj. Vendar pa realno še nekaj časa ne bomo dosegli soglasja na to temo, ker gre tu za veliko emocij in veliko različnih interesov. Zato decentralizacijo vidim v smislu seljenja ministrstev, državnih podjetij ter uradov in agencij širom po Sloveniji. Ministrstvo za kmetijstvo bi moralo biti v Murski Soboti, Ministrstvo za gospodarstvo v Mariboru, Ministrstvo za izobraževanje in šport v Kranju, Ministrstvo za infrastrukturo pa v Kopru. Iz vsakega kraja v Slovenije se na drug kraj pride v uri do dveh, da se ministri lahko enkrat na teden peljejo v Ljubljano na sestanek. S selitvijo državnih organov bi manjša mesta pridobila ogromno, več gospodarskega obrata, večjo dostopnost do služb lokalnemu prebivalstvu in kar je najpomembnejše - več ponosa in zagona.«
10. V katero smer naj gre energetski razvoj Slovenije?
»Pri razvoju energetike ne gre nič na kratek rok. Pri tem smo predvsem vezani na globalne dogodke. Kar lahko z lastno politiko dosežemo je, da spodbujamo zeleno, obnovljivo energijo pri posameznikih in podjetjih. Kar se tiče večjih energetskih objektov pa se verjetno ni možno izogniti drugemu bloku nuklearne elektrarne, kajti ta objekt okolju prinaša najmanj škode, seveda če je narejen po izjemno visokih varnostnih kriterijih. Tudi jaz bi želel, da bi te izzive rešili s sončno energijo, a do tiste točke je treba biti realen in dejstvo je, da je do takrat najbolj učinkovita rešitev v gradnji drugega bloka nuklearke.«
Odgovorite z DA/NE:
1. Twitter je orodje, ki ga bom za komunikacijo z državljani uporabljal vsak dan. NE
2. Podpiram prihod Uberja v Slovenijo. DA
3. Agresijo Rusije v Ukrajini mora Evropa kaznovati s še strožjimi sankcijami. DA
4. Ukrepi proti širjenju epidemije koronavirusa so bili sorazmerni. NE
5. Podpiram posvojitve otrok istospolnih partnerjev. DA
6. Podpiram črpalne hidroelektrarne iz Drave na Pohorje. / (odvisno od mnenja stroke)
7. Podpiram legalizacijo marihuane. DA
8. Splav je pravica. DA
9. Verska vzgoja spada v šole. NE
10. Sedanja vlada je za Maribor naredila več kot pretekle vlade. / (to bo pokazal čas)
Lena Grgurevič, Gibanje Svoboda
1. Predstavite sebe in razloge za kandidaturo.
»Za kandidaturo sem se odločila, ker menim, da je bilo v obdobju zadnjih dveh let grobo poseženo v temeljne pravice in svoboščine, pravno državo, medije, v bistvu vse segmente države in družbe, na način in v obsegu, ki poziva k nujni aktivaciji vseh posameznikov, ki jim je mar v kakšni državi živimo in v kakšni državi in svetu bodo živeli zanamci.«
2. Za kaj se boste zavzemali, če boste poslanka, poslanec?
»Zavzemala si bom za takojšnjo odstranitev nastavljenih političnih kadrov brez kompetenc, krepitev pravne države, javnega šolstva, zdravstva, okrepitve pravosodja. Menim, da je potrebno skupno delovanje vseh ljudi v smeri izpolnitve univerzalnih vrednot, ki veljajo vobče, ne glede na versko ali ideološko usmerjenost.«
3. Kateri trije projekti so najbolj nujni za razvojni preboj Maribora?
»Veliko priložnost vidim v razvoju letališča. Nujno je izkoristiti naravne danosti mesta in okolice, ki so izjemen potencial, Pohorje in Dravo. Absolutno je potrebno podpreti in aktivirati sodelovanje med univerzo in gospodarstvom ter delovati v smeri manjšanje razlik med vzhodno in zahodno kohezijsko regijo, saj so razlike zaskrbljujoče.«
4. Ali podpirate projekt sežigalnice v Mariboru?
»Podpiram krožno gospodarstvo, ki naj v največji možni meri sortira in reciklira ter uporabi odpadno blato kot predelan produkt. Podpiram visoke kazni za nespoštovanje ločevanja odpadkov. Vprašanje je ali bi ob učinkoviti predelavi odpadkov bilo smiselno v našem mestu sežigati odpadke iz cele države in izpostavljati naravo ter meščane slabim vplivom na okolje in zdravje ljudi.«
5. Ali podpirate idejo o tunelu skozi Maribor na relaciji med Gosposvetsko in Mlinsko?
»Podpiram jo deloma, z določenimi korekcijami na območju Gosposvetske ceste, prav tako pa so potrebni nadaljnji projekti, kot je vzpostavitev severne obvoznice. Potrebno je dokončati še zahodno oziroma južno obvoznico, nikakor pa se ne sme zanemariti še preostalih prometnih težav mesta.«
6. Kako bi oživeli Letališče Edvarda Rusjana Maribor?
»Vzpostaviti bi bilo potrebno linijo do Skopja ter delovati v smeri vzpostavitve velikega logističnega centra, saj smo geostrateško odlično umeščeni v prostor. Nato je potrebno delovati v smeri iskanja dobrega koncesionarja ter sklenitve ustrezne pogodbe.«
7. Na eni strani nezadovoljstvo zdravstvenega kadra, na drugi nezadovoljstvo bolnikov in čakalne dobe. Kako bi se lotili reorganizacije zdravstva?
»Denarja v zdravstvu je dovolj, težava je v izjemno slabi organiziranosti in izrabljanju sistema. Na aparatu magnetne resonance v Slovenj Gradcu se izvede sedemkrat več programa kot drugod, kar je jasni pokazatelj težav. Potrebno je uvesti štipendiranje študentov zdravstvene nege in medicine, da se prepreči odliv kadrov v tujino. Brezkompromisno je potrebno presekati korupcijo v zdravstvu.«
8. Kako bi pri življenju ohranili slovenskega kmeta in spodbujali samooskrbo?
»Potrebna je prenova sistema kmetijskih subvencij z usmerjanjem v področja, kjer potrebujemo večjo stopnjo samooskrbe, torej žita in zelenjavo. Živinorejo je potrebno preseliti iz dolin v višje ležeča zaraščena področja, kar se mora živinorejcu izplačati. Posledično se doline prostorsko sprostijo za potrebne kmetijstva. Potrebno je uvesti tako imenovani zeleni diesel za kmete.«
9. Je decentralizacija države z ustanavljanjem pokrajin smiselna?
»Zaslužimo si policentričen regionalni razvoj in razvojno prostorsko politiko. Prizadevali si bomo za pospešitev vzpostavitve regij v državi, kar bo omogočilo decentralizacijo in pospešitev razvoja na vseh področjih, v smeri odprave zaskrbljujoča nesorazmerij financiranja. Trenutno so razlike med zahodno in vzhodno kohezijsko regijo izjemne in nesprejemljive.«
10. V katero smer naj gre energetski razvoj Slovenije?
»V smer, v katero jo je že aktivno razvijal predsednik stranke Gibanje svoboda Robert Golob, torej zelen preboj, sončne elektrarne v vsako slovensko gospodinjstvo ter razvoj podnebno nevtralne družbe. Moramo pričeti nemudoma ter ustrezno razvijati elektroenergetsko omrežje, spodbujati obnovljive vire in doseči energetski sistem brez izpustov CO2.«
Odgovorite z DA/NE:
1. Twitter je orodje, ki ga bom za komunikacijo z državljani uporabljal vsak dan. NE
2. Podpiram prihod Uberja v Slovenijo. NE
3. Agresijo Rusije v Ukrajini mora Evropa kaznovati s še strožjimi sankcijami. DA
4. Ukrepi proti širjenju epidemije koronavirusa so bili sorazmerni. NE
5. Podpiram posvojitve otrok istospolnih partnerjev. DA
6. Podpiram črpalne hidroelektrarne iz Drave na Pohorje. DA
7. Podpiram legalizacijo marihuane. DA
8. Splav je pravica. DA
9. Verska vzgoja spada v šole. NE
10. Sedanja vlada je za Maribor naredila več kot pretekle vlade. NE
Tatjana Greif, Levica
1. Predstavite sebe in razloge za kandidaturo.
»Doktorica znanosti, arheologinja, dolgoletna kulturna delavka, nevladnica, aktivistka za pravice žensk in manjšin. Le humana politična drža, uperjena zoper izkoriščanje, rasizem, razredno razslojenost in pohlep elit, rojeva emancipatorni potencial ter stremi k skupnem dobrem. To je drža Levice, ki jo podpiram. Prispevati želim z znanjem in izkušnjami.«
2. Za kaj se boste zavzemali, če boste poslanka, poslanec?
»Zavzemala se bom za avtonomijo kulture in umetnosti, svobodno novinarstvo, vladavino človekovih pravic in pravne države. Brez vitalne kulture, ki je v središču družbe, svobodnih medijev in ultimata človekovih pravic ni humane prihodnosti, ni vizije. Sem tudi za intenzivno ozelenitev urbanih središč, pa tudi za dobrobit in zaščito divjih in domačih živali.«
3. Kateri trije projekti so najbolj nujni za razvojni preboj Maribora?
»Maribor premore bogastvo talentov, znanja in človeških virov. Za njihovo polno uresničevanje je potrebno ustvariti pogoje: zaposlitve (ponovni zagon samoosrbne proizvodnje, odprava prekarnosti), stanovanja (ne nujno novogradnje, pač pa naselitev praznih stanovanj z možnostjo odkupa skozi najemnino) ter dostopno javno zdravstvo, šolstvo in kulturo.«
4. Ali podpirate projekt sežigalnice v Mariboru?
/
5. Ali podpirate idejo o tunelu skozi Maribor na relaciji med Gosposvetsko in Mlinsko?
/
6. Kako bi oživeli Letališče Edvarda Rusjana Maribor?
»V socializmu je letališče delovalo, nismo hodili v Zagreb ali Gradec. Danes ne vidim razloga, da se revitalizira za potniški promet, morda prenamemba v športne, izobraževalne, reševanje, gašenje, ali druge civilne namene.«
7. Na eni strani nezadovoljstvo zdravstvenega kadra, na drugi nezadovoljstvo bolnikov in čakalne dobe. Kako bi se lotili reorganizacije zdravstva?
»Finančno in kadrovsko bomo okrepili primarno raven javnega zdravstva. Ukinili bomo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zdravniško službo bomo določili kot javno službo in zagotovili, da bodo zdravniki ostali v javnem sistemu. Onemogočili bomo outsourcing dejavnosti ter popoldansko in druge oblike dopolnilnega dela zdravnikov in zdravnic.«
8. Kako bi pri življenju ohranili slovenskega kmeta in spodbujali samooskrbo?
»Okrepiti je treba vlogo države in lokalnih skupnosti v prehranski verigi. Javne institucije morajo kot pomemben odkupovalec hrane prevzeti aktivnejšo vlogo, tudi z večletnim vnaprejšnjim načrtovanjem odkupov. Za nemoteno oskrbo prebivalstva z zdravo in kakovostno hrano je treba okrepiti tudi javno lastništvo v živilskopredelovalnih podjetjih.«
9. Je decentralizacija države z ustanavljanjem pokrajin smiselna?
/
10. V katero smer naj gre energetski razvoj Slovenije?
»Energetski razvoj mora iti v smeri razogljičenja. To pomeni izjemne napore na vseh področjih in podrejanje ostalih družbenih ciljev podnebnim. V energetiki ga bomo primarno dosegali s povečevanjem proizvodnih moči obnovljivih virov energije (sončna, vetrna in geotermalna energija, hranilniki energije) ter zmanjševanjem porabe energije.«
Odgovorite z DA/NE:
1. Twitter je orodje, ki ga bom za komunikacijo z državljani uporabljal vsak dan. NE
2. Podpiram prihod Uberja v Slovenijo. NE
3. Agresijo Rusije v Ukrajini mora Evropa kaznovati s še strožjimi sankcijami. NE
4. Ukrepi proti širjenju epidemije koronavirusa so bili sorazmerni. NE
5. Podpiram posvojitve otrok istospolnih partnerjev. DA
6. Podpiram črpalne hidroelektrarne iz Drave na Pohorje. DA
7. Podpiram legalizacijo marihuane. DA
8. Splav je pravica. DA
9. Verska vzgoja spada v šole. NE
10. Sedanja vlada je za Maribor naredila več kot pretekle vlade. NE
Nina Beyokol, Piratska stranka Slovenije
1. Predstavite sebe in razloge za kandidaturo.
»Rojena Pekrčanka, po končani Prvi gimnaziji v Mariboru sem študij nadaljevala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer sem diplomirala iz UTD-ja in okoljske pravičnosti. To je tudi moje osnovno področje delovanja v aktivističnih vodah. Kandidiram zato, da trenutni politični nomenklaturi pokažem, da se ne grem njihove igre.«
2. Za kaj se boste zavzemali, če boste poslanka, poslanec?
»Zavzemala se bom za uveljavitev načel pravičnosti, transparentnosti, enakopravnosti in solidarnosti v vse družbene sfere. Zagovarjala bom:
- UTD,
- reformo šolskega sistema,
- skrajšan delovni čas,
- univerzalno pravico do popravila,
- transparentne javne finance,
- boj proti korupciji,
- legalizacijo konoplje,
- ekološko, pa tudi ostalo samooskrbo.«
3. Kateri trije projekti so najbolj nujni za razvojni preboj Maribora?
»Maribor potrebuje premik v razmišljanju. Končati je potrebno s stalnimi zgodovinskimi izgovori, da je Ljubljana kriva za vse. Maribor mora vzeti prihodnost v svoje roke, znanje v mestu je. Nujna je gradnja stanovanj, potrebno je oblikovati okolje, ki bo pozitivno za nova podjetja in izkoristiti potenciale Pohorja.«
4. Ali podpirate projekt sežigalnice v Mariboru?
»Podpiramo, ker jo potrebujemo, a le pod pogojem, da bo podprta z najsodobnejšo tehnologijo, ki bo onesnaževala okolje v najmanjši možni meri.«
5. Ali podpirate idejo o tunelu skozi Maribor na relaciji med Gosposvetsko in Mlinsko?
»Ne, megalomanski projekti so v Sloveniji podvrženi prevelikim tveganjem korupcije. Rešitev za pretočnost prometa na levem bregu je potrebno poiskati drugače.«
6. Kako bi oživeli Letališče Edvarda Rusjana Maribor?
»Letališko stezo je potrebno podaljšati, hkrati pa privabiti letalske družbe. Slovenija je edina država v Evropski uniji, v katero Ryanair ne leti, potrebno je izkoristiti potenciale in privabiti nizko cenovne letalske družbe, ki tipično letijo na manjša letališča, kot je naše.«
7. Na eni strani nezadovoljstvo zdravstvenega kadra, na drugi nezadovoljstvo bolnikov in čakalne dobe. Kako bi se lotili reorganizacije zdravstva?
»Da so v zdravstvu rezerve pri obremenitvi zdravnikov je ugotovil v posebnem internem nadzoru ortopedov v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana tudi nekdanji zdravstveni minister in nekdanji direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin. Potrebno je vzpostaviti menedžment, ki bo imel avtoriteto izvajanja svojih menedžerskih nalog in podporo politike za spremembe!«
8. Kako bi pri življenju ohranili slovenskega kmeta in spodbujali samooskrbo?
»V globaliziranem svetu ni več popolne samooskrbe, nihče ni sposoben sam pridelovati vsega. Slovenskega kmeta ne smemo le ohranjati pri življenju ampak mu pomagati pri razvoju kmetije. Digitalizacija kmetijstva je priložnost, ki je ne smemo zamuditi.«
9. Je decentralizacija države z ustanavljanjem pokrajin smiselna?
»Decentralizacija je nujna, ustanavljanje pokrajin pa, žal, edina rešitev. Pokrajine so smiselne le, v kolikor se na njih prenesejo pristojnosti in razvojna finančna sredstva. Nujno je potrebno preprečiti možnost političnih dvoživk v pokrajinah (nezdružljivost funkcij).«
10. V katero smer naj gre energetski razvoj Slovenije?
»Potrebno je izgraditi NEK 2. Slovenija mora sama, brez Hrvaške zgraditi drugi blok!«
Odgovorite z DA/NE:
1. Twitter je orodje, ki ga bom za komunikacijo z državljani uporabljal vsak dan. NE
2. Podpiram prihod Uberja v Slovenijo. DA
3. Agresijo Rusije v Ukrajini mora Evropa kaznovati s še strožjimi sankcijami. NE
4. Ukrepi proti širjenju epidemije koronavirusa so bili sorazmerni. NE
5. Podpiram posvojitve otrok istospolnih partnerjev. DA
6. Podpiram črpalne hidroelektrarne iz Drave na Pohorje. DA
7. Podpiram legalizacijo marihuane. DA
8. Splav je pravica. DA
9. Verska vzgoja spada v šole. NE
10. Sedanja vlada je za Maribor naredila več kot pretekle vlade. NE
Andrej Rajh, Stranka Alenke Bratušek - SAB
1. Predstavite sebe in razloge za kandidaturo.
»Rojen v Mariboru leta 1979, leta 2004 diplomiral in 2016 magistriral na Fakulteti za gradbeništvo. Po diplomiranju sem poklicno deloval na področju načrtovanja rabe OVE. S politiko sem se spogledoval že od osnovne šole dalje. Svetovno nazorsko sem socialni-liberalec, od leta 2014 sem član stranke SAB. Leta 2018 sem bil izvoljen v državni zbor.«
2. Za kaj se boste zavzemali, če boste poslanka, poslanec?
»Slovenija mora ponovno postati jedrna država Evropske unije, kjer se bo spoštovala vladavina prava, svoboda medijev, neodvisnost sodstva. Postali bomo prehransko in energetsko neodvisni. Ustanovili bomo demografski sklad in vanj namenili prihodke od vode in lesa, uredili financiranje dolgotrajne oskrbe ter centralizirali nabave materiala in opreme v zdravstvu.«
3. Kateri trije projekti so najbolj nujni za razvojni preboj Maribora?
»V stranki SAB smo prepričani, da je uspešno gospodarstvo temelj za močno socialno državo, višje plače in višje pokojnine. Zato želimo:
1. zagotoviti samooskrbo z energijo tako, da bo cenovno konkurenčna;
2. razvoj Smart Huba in sorodnih storitev na letališču Maribor s ciljem ustvarjanja kakovostnih delovnih mest;
3. zagotoviti pravično financiranje mestnih občin.«
4. Ali podpirate projekt sežigalnice v Mariboru?
»Prepričani smo, da moramo za odpadke, ki jih ustvarimo, poskrbeti sami. Zavzemamo se za centralno sežigalnico po vzoru Dunaja. Z razvojem krožnega gospodarstva se bo vedno večji delež odpadkov ponovno uporabljal in postal cenjena surovina. Zadnjo besedo naj imajo o tem Mariborčani.«
5. Ali podpirate idejo o tunelu skozi Maribor na relaciji med Gosposvetsko in Mlinsko?
»Podpiramo vzpostavitev prometne povezave vzhod–zahod na levem bregu. O rešitvi, tunelu ali obvoznici naj odloči stroka. Minister za infrastrukturo je 7. aprila podpisal nedefiniran dokument, ki ga je mogoče razumeti zgolj kot predvolilno propagando, saj ne za eno nit drugo rešitev ne obstajajo dokumenti, ki jih predvideva zakon.«
6. Kako bi oživeli Letališče Edvarda Rusjana Maribor?
»Zgolj fokusiranje na podaljševanje letališke steze ne bo oživilo letališča. V bližini imamo tri letališča z dolžinami stez med 3000 in 3300 m in praktično ni letal, ki bi jo potrebovala (na Brniku 1 do 2 letali Antonov na leto). Na LERM je potrebno razvijati Smart Hub in sorodne gospodarske dejavnosti, ki jih lahko v ta prostor umestimo.«
7. Na eni strani nezadovoljstvo zdravstvenega kadra, na drugi nezadovoljstvo bolnikov in čakalne dobe. Kako bi se lotili reorganizacije zdravstva?
»Ta vlada je v zdravstvu naredila nered in z astronomskimi koronskimi dodatki skregala vse med seboj. Centralizirati moramo nabave v zdravstvu za vse javne zavode in tako ustvariti prihranke, s katerimi bomo skrajševali čakalne vrste. Za skrajševanje čakalnih vrst bomo uporabili t. i. kaskadni sistem; najprej javni zavodi, koncesionarji in šele na koncu zasebniki.«
8. Kako bi pri življenju ohranili slovenskega kmeta in spodbujali samooskrbo?
»Zdrava lokalno pridelana hrana je naša strateška prednost. Želimo doseči ciljne deleže samooskrbe za ključne prehrambne proizvode, npr. za zelenjavo in žita nad 80 odstotkov, meso in mlečne izdelke 100 odstotkov, pri čemer bo moral biti delež ekološke proizvodnje vsaj 30 odstotkov. Lokalna pridelana hrana mora imeti mesto v vrtcih, šolah, bolnišnicah, domovih za starejše, gostilnah.«
9. Je decentralizacija države z ustanavljanjem pokrajin smiselna?
»V stranki SAB se zavzemamo za decentralizacijo države na način, da bi lokalne skupnosti finančno spodbujali k povezovanju in združevanju. Ko bi lokalne skupnosti izpolnile oziroma dosegle kriterij, bi država del svojih nalog in pristojnosti prenesla na njih.«
10. V katero smer naj gre energetski razvoj Slovenije?
»Zavzemamo se za ustanovitev tretjega zelenega energetskega stebra, ki bo pospešil izgradnjo sončnih in vetrnih elektrarn. Tako bomo zagotovili samooskrbo z energijo. Prav tako ne nasprotujemo jedrski energiji, smo pa mnenja, da morajo o tem na koncu odločati prebivalci Slovenije na referendumu.«
Odgovorite z DA/NE:
1. Twitter je orodje, ki ga bom za komunikacijo z državljani uporabljal vsak dan. DA
2. Podpiram prihod Uberja v Slovenijo. NE
3. Agresijo Rusije v Ukrajini mora Evropa kaznovati s še strožjimi sankcijami. DA
4. Ukrepi proti širjenju epidemije koronavirusa so bili sorazmerni. NE
5. Podpiram posvojitve otrok istospolnih partnerjev. DA
6. Podpiram črpalne hidroelektrarne iz Drave na Pohorje. DA
7. Podpiram legalizacijo marihuane. DA
8. Splav je pravica. DA
9. Verska vzgoja spada v šole. NE
10. Sedanja vlada je za Maribor naredila več kot pretekle vlade. NE
Nataša Vidnar, Lista Marjana Šarca - LMŠ
1. Predstavite sebe in razloge za kandidaturo.
»Nataša Vidnar, po izobrazbi diplomirana medicinska sestra, univerzitetna diplomirana organizatorka. Zaposlena sem v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor kot vodja Centra za krepitev zdravja. Odlikujejo me poštenost, prijaznost, humanost in odprtost. Maribor in zdravstvo potrebujeta posameznike z izobrazbo, strokovnim znanjem in pogumom za cilj in srce.«
2. Za kaj se boste zavzemali, če boste poslanka, poslanec?
»Kandidiram, ker se zavedam, da so v zdravstvenem sistemu najpomembnejši pacienti, ki vedno pogosteje kritično ocenjujejo delo medicinskih sester. Z aktivno vlogo na svojem strokovnem področju si želim do nujnih sprememb in izboljšanja položaja medicinskih sester ter kakovostne obravnave pacientov na vseh nivojih zdravstvenega varstva.«
3. Kateri trije projekti so najbolj nujni za razvojni preboj Maribora?
»Krepitev primarnega zdr. varstva! Problematika ADM (osebni zdravniki) in pomanjkanje kadra. Preusmeritev prometa z najbolj prometnih ulic, cest, iz strnjenih blokovskih naselij, kjer je veliko osnovnih in srednjih šol. Okrepiti lokalno politiko prek poslancev, da Maribor poišče svojo identiteto. Izkoristiti potencial zelenih površin in Pohorja.«
4. Ali podpirate projekt sežigalnice v Mariboru?
»Dobrih rešitev s področju okolja in ravnanja z odpadki je v svetu več. Poznamo primere dobrih praks iz tujine (Danska: Kopenhagen, Avstrija: Dunaj). Če je sežigalnica strokovno gledano najboljša rešitev za Maribor, potem projekt podpiram. Če pa gre samo za odtekanje denarja drugam, odpadki pa ostanejo, sežigalnica v Mariboru nima moje podpore.«
5. Ali podpirate idejo o tunelu skozi Maribor na relaciji med Gosposvetsko in Mlinsko?
»Strinjam se, da je potrebno preusmeriti promet z najbolj prometnih ulic, cest, iz strnjenih blokovskih naselij, kjer je veliko osnovnih in srednjih šol, ki je nastal kot posledica zaprtja Koroške ceste za promet. Podpiram ideje in rešitve, ki bodo racionalne, realne in v dogovoru z širšo javnostjo in stroko.«
6. Kako bi oživeli Letališče Edvarda Rusjana Maribor?
»Letališče ima z vidika bližine ostalih potniških terminalov – Gradec (60 kilometrov), Ljubljana (110 kilometrov), Zagreb (100 kilometrov) – zelo neugodno lego. Z vzpostavitvijo logističnega terminala bi se Maribor utrdil kot pomembno gospodarsko stičišče v tem delu Evrope.«
7. Na eni strani nezadovoljstvo zdravstvenega kadra, na drugi nezadovoljstvo bolnikov in čakalne dobe. Kako bi se lotili reorganizacije zdravstva?
»Slovenija ima dober javni zdravstveni sistem, ki pa ga je potrebno optimalneje organizirati, zagotoviti večjo dostopnost storitev v popoldanskem času ter digitalizirati in finančno okrepiti. Eden od prvih nujnih korakov je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter poraba teh sredstev za odpravo čakalnih dob.«
8. Kako bi pri življenju ohranili slovenskega kmeta in spodbujali samooskrbo?
»Z zaščito kmetijskih zemljišč in infrastrukture, spodbujanjem prehoda na sonaravno in ekološko pridelavo hrane, usmerjenostjo k tehnološkemu napredku kmetijstva, z razvojem zelenega turizma na kmetijah, ohranjanjem avtohtonih sort sadja in vrtnin, čebelarstvom ter z etičnim ravnanjem z živalmi. Ključna je prenova t. i. politike 'od vil do vilic'«.
9. Je decentralizacija države z ustanavljanjem pokrajin smiselna?
»V LMŠ zagovarjamo decentralizacijo Slovenije, okrepljen regionalni razvoj in medobčinsko sodelovanje ter odločno stojimo za tem, da je potrebno ustanoviti regije, nanje prenesti določene pristojnosti države, vključno s selitvijo dela sedežev državnih organov ter jim zagotoviti lastne finančne vire.«
10. V katero smer naj gre energetski razvoj Slovenije?
»Obnovljivi viri energije in raznolika zelena energetska samooskrba so premalo izkoriščeni potenciali, ki jih Slovenija premore. Zavzemali se bomo za optimalen izkoristek tako vetra in sonca kot izgradnjo HE na srednji Savi ter izgradnjo drugega bloka NEK. Pomemben delež v prihodnosti mora predstavljati tudi geotermalna energija.«
Odgovorite z DA/NE:
1. Twitter je orodje, ki ga bom za komunikacijo z državljani uporabljal vsak dan. NE
2. Podpiram prihod Uberja v Slovenijo. NE
3. Agresijo Rusije v Ukrajini mora Evropa kaznovati s še strožjimi sankcijami. DA
4. Ukrepi proti širjenju epidemije koronavirusa so bili sorazmerni. NE
5. Podpiram posvojitve otrok istospolnih partnerjev. DA
6. Podpiram črpalne hidroelektrarne iz Drave na Pohorje. Naj pove stroka
7. Podpiram legalizacijo marihuane. DA
8. Splav je pravica. DA
9. Verska vzgoja spada v šole. NE
10. Sedanja vlada je za Maribor naredila več kot pretekle vlade. NE
Franc Trček, Socialni demokrati
1. Predstavite sebe in razloge za kandidaturo.
»Sem dr. Franc Trček s Koroške ceste. Kandidiram za vašega mariborskega poslanca. Osebno menim, da kandidiraš tam, kjer živiš in kjer te ljudje lahko dnevno srečujejo. Kot dedek se še kako zavedam, da bo še generacija naših vnukinj in vnukov odplačevala dolgove in zablode preteklih vlad in koalicij vse do leta 2081. Imam veliko energije in kar nekaj znanja iz razvoja mest, regij, politik informatizacije, področji s katerimi se profesionalno ukvarjam že 30 let. Z odgovornimi parlamentarnimi odločitvami želim pomagati k ustvarjanju kvalitetnega življenja vseh nas.«
2. Za kaj se boste zavzemali, če boste poslanka, poslanec?
»Kot enem od aktivnejših poslancev mi je še kako jasno, da moramo najprej skupaj, izhajajoč iz mojstrstva vsake in vsakega od nas, soustvarjati. Soustvarjati, da bi se lahko potem dogovorili, kako ustvarjeno pravično in solidarno prerazporejati. Zato je pametna transformacija slovenskega gospodarstva naša temeljna razvojno-politična naloga. Najboljša naložba v našo prihodnost, najboljši demografski sklad in najboljša naložba v zdravje vseh nas, je naložba v mlade. Naložba v njihovo radovednost. Zavedajoč se, da so kakovost našega življenja ustvarili naši predhodniki s pogostimi odrekanji.«
3. Kateri trije projekti so najbolj nujni za razvojni preboj Maribora?
»Razkorak med obveznimi nalogami občine Maribor in sredstvi, ki jih dobimo v občinski proračun, znaša letno več kot 20 mil. evrov v škodo našega razvoja. Zato je prva nujna naloga zakon o mestnih občinah, ki bo jasno definiral tako obvezne naloge kot tudi zagotovil ustrezno financiranje teh, saj je skrajni čas, da Mariborčanke in Mariborčani ter celotna regija nehamo biti proračunsko razvojno prikrajšani. Naš univerzitetni klinični centre je potrebno ustrezno infrastrukturno in kadrovsko krepiti v vrhunsko ustanovo slovenskega javnega zdravstva. Mladim zdravnicam in zdravnikom ter vsem ostalem zdravstveno-negovalnem kadru moramo zagotoviti ustrezne pogoje dela in osebnega ter timskega profesionalnega razvoja, vključno z višjimi plačami. Na Štajerskem že desetletja proizvajamo kakovosten aluminij in polizdelke iz te kovine prihodnosti. Čas je za pametno transformacijo v smeri končnih izdelkov, vključno z zahtevnimi legurami, višje dodane vrednosti. Da to dosežemo, potrebujemo povezavo in nadgradnjo obstoječega regionalnega grozda proizvajalcev ter njihovih in univerzitetnih znanj v proračunsko financirani regionalni inštitut in mrežo odličnosti.«
4. Ali podpirate projekt sežigalnice v Mariboru?
»Tozadevne projekte je potrebno graditi na BAT način, to je z uporabo najkvalitetnejših in najbolj ustreznih tehnologij, ki obstajajo. Če je možno, seveda tako, da se uporabi domače, slovensko in štajersko znanje ter da načrtujemo in gradimo sami. Ker dobro poznam tozadevni sežigalnici na Dunaju in v Copenhagnu, predlagam, da v primeru, če jo zgradimo, bo to tudi arhitekturno lep in večnamenski objekt. Na primer s celo leto delujočim smučiščem na strehi z ustreznim naklonom, kot je to v Copenhagnu.«
5. Ali podpirate idejo o tunelu skozi Maribor na relaciji med Gosposvetsko in Mlinsko?
»Ne. S 25 milijonov evrov, kot je ocenjena vrednost tega posega, ki pa bo verjetno, če se izvede, vsaj za tretjino višja, lahko uredimo javni potniški promet ne le v Mariboru. Urediti ga moramo v celotni regiji.«
6. Kako bi oživeli Letališče Edvarda Rusjana Maribor?
»Že za časa Šarčeve vlade sem gospe ministrici Alenki Bratovšek pripeljal našo v ZDA delujočo rojakinjo, ki se na te zadeve izdatno spozna. Žal tedanja vlada ni šla v uresničevanje njenega predloga, ki je kombinacija trženja širše turistične destinacije in šolskega letališča z ustreznimi simulatorji letenja.«
7. Na eni strani nezadovoljstvo zdravstvenega kadra, na drugi nezadovoljstvo bolnikov in čakalne dobe. Kako bi se lotili reorganizacije zdravstva?
»Kako bi se lotili reorganizacije zdravstva? Kot predsedujoči zahvetnem odboru za zdravstvo za časa 13. Šarčeve vlade so se mi odstrli številni izzivi slovenskega javnega zdravstva, katerega ključni problem je, da se nihče ni šel resno mišljenje celotnega sistema in ustrezno politike javnega zdravstva zadnjih 20 let. Torej, potrebujemo ministrstvo, ki bo vodilo politiko zdravstva, zavedajoč se, da slovensko javno zdravstvo niso zgolj zdravnice in zdravniki. Po vzoru avstrijske Štajerske, kjer je KAGes za 40 milijonov evrov razvil enovit informacijski sistem, da vedo v vsakem trenutku, kaj se jim dogaja v javnem zdravstvenem sistemu ter tudi vidijo, kje so težave, razviti taksito pri nas. Ojačati primarno raven slovenskega javnega zdravstva tako z ustreznim kadrom kot z usposobljenostjo le-tega za izvajanje primarne diagnostike. Specializirati bolnišnice na sekundarni ravni, ker je nedopustno, da imamo primere bolnišnic z npr. ortopedskim oddelkom brez enega lastnega ortopeda.«
8. Kako bi pri življenju ohranili slovenskega kmeta in spodbujali samooskrbo?
»Z ustrezno strategijo pametne specializacije Slovenije moramo dvigniti tao BDP kot plače vseh zaposlenih, da bomo lahko kupovali kvalitetno hrano z naših domačih kmetij, ker ta cenovno ne more tekmovati z neprimerljivo manj kvalitetno ponudbo uvožene robe v supermarketih.«
9. Je decentralizacija države z ustanavljanjem pokrajin smiselna?
»Ni zgolj smiselna, je nujna, tudi iz razloga, ker je potrebno bodoči družbeno-prostorski razvoj načrtovati na ravni pokrajin. Glede števila pokrajin pa se strinjam z RKC; toliko kolikor je škofij in nadškofij, toliko pokrajin v Sloveniji.«
10. V katero smer naj gre energetski razvoj Slovenije?
»Pri razmisleku o energetskem razvoju Slovenije se praviloma pozablja, da se je 40 odstotkov porabi za promet. Torej, moramo odgovoriti tudi na vprašanje, koliko in kakšne Luke Koper ter tudi na vprašanje, kje bomo izvajali dejavnosti. Na primer sebe misleče se družbe nimajo vse ali večino dejavnosti države locirane zgolj v glavnem mestu. SVRK po logiki zadev enakomernega razvoja Slovenije paše prej v Maribor kot Ljubljano, če navedem le en primer. Glede pridobivanja in porabe električne energije pa se premalo ukvarjamo z odgovorom na vprašanje, kako biti energetsko manj potratni. Pri odgovoru na vprašanje samozadostnosti in zelene energije pa ob dejstvu, da imamo 16.000 transformatorjev in 45.000 kilometrih nizkonapetostnega omrežja, ki ga moramo prilagoditi tako za solarne kot vetrne elektrarne in tudi za toplotne črpalke, kar predstavlja milijardni strošek, sem sam bolj naklonjen, da se to rešuje v obliki energetskega zadružništva in ne individualnih solarizacij. Lep primer tega imamo v avstrijskem Mureku, kjer je takšna zadruga na strehi večjega rastlinjaka in so občanke in občani njeni zadružniki oziroma solastniki. Ob tem pa bi bilo potrebno kot v Nemčiji sprejeti odlok, da mora vsaka (pol)javna površina (naprimer parkirišča, strehe proizvodnih dejavnosti, nakupovalnih središč, šol in podobno) nad določeno kvadraturo imeti solarne panele. Seveda je potrebno za dosego teh ciljev imeti tudi ustrezno stimulativno davčno politiko. Na področju ogrevanja pa imamo še veliko rezerve z našo lesno maso, ki sedaj dobesedno gnije v gozdovih.«
Odgovorite z DA/NE:
1. Twitter je orodje, ki ga bom za komunikacijo z državljani uporabljal vsak dan. NE
2. Podpiram prihod Uberja v Slovenijo. NE
3. Agresijo Rusije v Ukrajini mora Evropa kaznovati s še strožjimi sankcijami. DA
4. Ukrepi proti širjenju epidemije koronavirusa so bili sorazmerni. NE
5. Podpiram posvojitve otrok istospolnih partnerjev. DA
6. Podpiram črpalne hidroelektrarne iz Drave na Pohorje. NE
7. Podpiram legalizacijo marihuane. DA
8. Splav je pravica. DA
9. Verska vzgoja spada v šole. NE
10. Sedanja vlada je za Maribor naredila več kot pretekle vlade. NE
Na poslana vprašanja niso odgovorili naslednji kandidati za poslance v volilnem okraju Maribor 4:
Žiga Zebec (Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba), Petra Greiner (Vesna - zelena stranka), Ivan Celcer (SDS), Karmen Teržan Kopecky (Nova Slovenija), Janja Zorko (Za ljudstvo Slovenije), Damir Orehovec (Povežimo Slovenijo), Marija Štandeker (Gibanje Zedinjena Slovenija), Helena Kveder (Domovinska liga), Nina Radenković (Državljansko gibanje Resni.ca), Boštjan Protner (Naša dežela), Franc Černagoj (Naša prihodnost in Dobra država), Martin Horvat (Slovenska nacionalna stranka), Miran Daković (DeSUS).
