Mariborska livarna Maribor (MLM) je lani preživela zahtevno leto, a ji je tik pred božičnimi prazniki uspelo poplačat upnike v skladu z že drugi prisilno poravnavo.
Sedaj jih čaka optimizacija procesov, racionalizacija poslovanja in, kot upajo, do konca leta tudi minimalni dobiček, je za STA povedal predsednik uprave Davor Šenija.
Prihodki na račun prodaje svojih proizvodov
Minulo leto so tako končali s 40,4 milijona evrov prihodkov, kar je več kot leto prej, in čeprav še vedno negativen, je bil rezultat boljši. Da je bilo leto izredno zahtevno za podjetje, je bila kriva že druga prisilna poravnava v zadnjih letih.
Po zaslugi racionalizacije stroškov je čista izguba znašala 1,4 milijona evrov, dobiček EBITDA pa je bil na ravni 1,3 milijona evrov. Skupaj so ustvarili okoli 40,4 milijona evrov prihodkov, od tega 39,3 milijona na račun prodaje svojih proizvodov, poroča STA.
Projekt za uglednega avtomobilskega proizvajalca
Hkrati so letošnjega januarja praktično (formalno že 2016) pričeli še z največjim projektom za uglednega avtomobilskega proizvajalca. Lani je tako projekt moral v celoti zaživeti, zato tudi niso dosegli načrtovanih rezultatov.
Pričakujejo namreč okoli desetodstotno rast prodaje, saj poleg letos začetega posla prejemajo tudi druga naročila. Pričakovanja so po mnenju upravičena, če ne bo v drugi polovici leta prišlo do upada naročil. Z avtomatizacijo, ki omogoča boljši nadzor, se pripravljajo tudi na morebiten takšen scenarij.
Dolgo načrtovani projekti tako kazijo realno sliko, saj nekateri kupci že sporočajo manjše odjave od napovedanih naročil, vendar je zadnji posel vplive izničil in so na višji ravni kot lani, poroča o besedah prvega moža MLM STA.
V MLM le še za avtomobilsko industrijo
V MLM zadnja leta delajo praktično le še za avtomobilsko industrijo, saj neposredna naročila za to panogo dosegajo že 73 odstotkov njihove prodaje. Ostali del gre na račun orodjarne, ki pa je prav tako vezana na avtomobilske posle.
Tudi kovaški del njihove proizvodnje, ki doslej ni bil del avtomobilskega segmenta, je letos vstopil na to področje, v katerem dosega nekaj višje marže kot v ostalem delu svojega programa. Skoraj celotna proizvodnja je namenjena tujim trgom, njihovi največji naročniki so trenutno na Švedskem in Češkem.
Bo prišlo do odpuščanj?
Glede na to, da tekoče poslujejo pozitivno, bi tudi manjšo krizo uspeli preživeti brez večjih pretresov, torej prestrukturiranja ali odpuščanj, a je vprašanje, kaj bi to pomenilo dolgoročno za njihov razvoj.
V podjetju je trenutno zaposlenih okoli 490 ljudi, kar je približno 20 manj kot v času njegovega prihoda, a Šenija to pripisuje redni fluktuaciji delovne sile, saj je povpraševanje tako doma kot v sosednji Avstriji še vedno veliko.
Težava v nestrateškem lastništvu
Podjetje je sicer še vedno v stoodstotni lasti DUTB, ki je lani iskala kupca, a se pogovori s finskim skladom KJK Capital, ki je edini oddal zavezujočo ponudbo, na koncu niso izšli. Po besedah Šenije pa je bil ključ preživetja podjetja v kriznih časih morda prav v sedanji obliki lastništva, poroča STA.
Tudi potrebne investicije so bile v tem času opravljene, samo za potrebe njihovega največjega projekta je bilo vloženih okoli pet milijonov evrov, od tega lani kar 3,8 milijona evrov, kar po njegovem kaže, da investicijski cikel ni nikoli zamrl.
Šenija pri tem dodaja, da je težava v lastniški strukturi, ki ni strateška, in tako ne bo učinkovita na dolgi rok. Lastnik ima tako omejen rok trajanja, sami pa pričakujejo strateškega vlagatelja, še piše STA.
