Prestari za svoje delo: Kako podjetja prilagajajo delovna mesta starejšim?

Ker so slovenski delavci vse starejši, je nujno prilagajanje delovnih mest, o čemer zdaj, tako stroka, ni ne duha ne sluha.

V EU je bilo leta 2021 po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat vsaj 65 let starih 20,8 odstotka prebivalcev, kar je tri odstotne točke več kot leta 2011. V Sloveniji se je ta delež v desetih letih povečal za 4,2 odstotne točke na 20,7 odstotka.

Naša država je bila po zaposlenosti starejših v EU dolgo na dnu lestvice, delež zaposlenih med 55. in 64. letom pa se v zadnjih letih intenzivno povečuje. Potem ko je leta 2010 znašal 34,7 odstotka, je leta 2016 poskočil na 38,2 odstotka, leta 2022 pa že na 55,2 odstotka. Lani je bil sicer še vedno manjši le v šestih državah EU, povprečje unije je tako še vedno precej višje in znaša 62,4 odstotka, je razvidno iz podatkov na Eurostatu.

Če bo kadra v prihodnje še kar primanjkovalo in če bo država v prihodnosti zaostrila pogoja za starostno pokojnino, ki sta zdaj pri 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa oz. 65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe, pa se bo delež starejših zaposlenih verjetno tudi pri nas še bistveno povečal.

Delodajalci bodo morali bolje sprejeti starejše delavce in jim začeti prilagajati delovna mesta.

Nenaklonjenost starejšim

»Splošna usmerjenost ni naklonjena starejšim. Obnašamo se, da so starejši nesposobni in odveč,« je trenutno stanje za STA opisala predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela prometa in športa Metoda Dodič Fikfak.

Prilagajanje delovnih mest starejšim je trenutno skoraj nično, je poudarila. »Dejansko bi moralo biti tako, da bi bila delovna mesta prilagojena vsem ljudem, če so prilagojena mladim, so v veliki meri prilagojena tudi starim, vendar je pri nas še vedno zelo prisotna miselnost, da se mora prilagajati človek delovnemu mestu in ne obratno. Posledično starejši čim prej rinejo v pokoj, če pa lahko ostanejo, pa se odmaknejo in poskusijo biti čim manj vidni,« je bila kritična.

Je pa prilagajanje delovnih mest starejšim za podjetja pomembno tudi z vidika preprečevanja bolezni, posledično pa bolniških staležev. "Odstotek bolniškega staleža za starejše od 45 let je višji, kot je pri mlajših skupinah. Splošno znano je, da so bolezni starejših resnejše in da trajajo dlje časa, zato je celokupni odstotek bolniške odsotnosti višji kot pri mladih delavcih," je pojasnila sogovornica.

A podrobnejši pregled kazalcev kaže, da imamo tudi skupino zelo zdravih starejših, je navedla. »Taki so vseskozi prisotni na delu, frekvenca njihovih obiskov ali pogostost obiskov pri zdravniku je nižja, tudi nimajo več majhnih otrok, da bi zaradi njihove bolezni ostajali doma... Tako vseh starejših seveda ne gre metati v isti koš,« je podčrtala.

60-letnik je lahko kot 40-letnik

Treba pa je tudi ločevati biološko od fiziološke starosti, je dodala: »Nekdo, ki je star 60 let, pa je vseskozi ohranjal zdrav način življenja, je zdrav in v dobri kondiciji, je lahko po svojih zmogljivostih star toliko kot 50- ali celo 40-letnik.«

Na vprašanje, katere osnovne ukrepe bi morali ob staranju zaposlenih sprejeti vsi delodajalci, je odgovorila s ponazoritvijo primera finskega podjetja, ki je ugotovilo, da njihovi zaposleni iz t. i. baby boom generacije odhajajo v pokoj in da bodo zato ostali brez pomembnega dela delovne sile, posledično pa pridobljenih izkušenj, mreže poznanstev, pripadnosti, modrosti odločanja ...

»Zato so najprej izvedli kampanjo o pomembnosti starejšega delavca, da so ga mladim približali, s starejšimi pa so se dogovorili o tem, da svojo upokojitev preložijo za pet let. Pri tem starejšim ni bilo treba hoditi vsak dan v službo, lahko so tudi delali v skrajšanem delovnem času. Nudili so jim šolo mentoriranja, tako da so postali mentorji mlajšim. V petih letih so poskrbeli, da so se znanje, izkušnje in predvsem povezave prenesli na mlade,« je povzela Dodič Fikfak.

Ukrepi za prilagajanje delovnih mest so po njenih besedah v veliki meri sicer odvisni od vrste dela in panoge, hkrati pa tudi od izobrazbe starejših. Medtem ko je treba nekatere starejše delavce z določenih delovnih mest premestiti, denimo v primeru opravljanja zelo natančnih ročnih del, ki zahtevajo veliko natančnost in občutek za dotik, pa so na drugih lahko zaželeni ali pa bi morali biti, je dejala. V tej luči je omenila odločanje v kritičnih situacijah, odločanje o strategiji dela ter prenos znanj v poklicih, kot so zidarstvo, mizarstvo, zdravstvo.

Projekt Polet za delodajalce

V Sloveniji se je sicer lani jeseni v sodelovanju Združenja delodajalcev Slovenije s Štajersko gospodarsko zbornico, Gospodarsko zbornico Slovenije in Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije zaključil štiriletni projekt razvoja celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (Polet), v katerem je sodelovalo 121 podjetij iz vzhodne kohezijske regije.

V sklopu projekta so izdelali več strokovno-informativnih gradiv za delodajalce. Nasloviti je treba več področij, izhaja iz projekta. Na področju varnega in zdravega delovnega okolja denimo svetujejo ukrepe za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj in urejenost po ergonomskih priporočilih, zdravo prehranjevanje, promocijo telesne dejavnosti in zdravega življenjskega sloga na delovnem mestu.

Na področju psihosocialnih vidikov zdravja in dela se zavzemajo za zmanjševanje dejavnikov stresa (časovne omejitve, veliko zadolžitev, sodelovanje z zahtevnimi strankami, nasilje, diskriminacija). Za duševno zdravje zaposlenega je pomembno, da je njegovo delo cenjeno, da ima občutek koristnosti, možnost soodločanja o stvareh, ki ga zanimajo, in stalnega usposabljanja, podporo sodelavcev, vire, potrebne za kakovostno delo, delo pa mora biti dobro organizirano. Svetujejo tudi medgeneracijsko sodelovanje.

Na področju kariernega razvoja so se v projektu zavzeli za orodja za razvoj zaposlenih glede na starostno strukturo in usposabljanje starejših, številne ideje pa so nanizali tudi na področju prilagoditve organizacije dela in časa (ustrezni sistemizacija delovnih mest, sistem plač in nagrajevanj, pa kroženje zaposlenih, delo v izmenah, prožni delovni čas, prožno upokojevanje ipd.) Pomemben je tudi pravi pristop ob vrnitvi zaposlenega po dolgotrajni bolniški odsotnosti, je razvidno iz izsledkov.