Državni zbor je sprejel novelo zakona o visokem šolstvu, s tem pa bodo povrnjene pravice, ki izhajajo iz statusa študenta.
Poslanci so včeraj, z 71 navzočimi glasovi, sprejeli novelo zakona o visokem šolstvu. S spremembo bo po podatkih ministrstva svoje pravice pridobilo okoli 600 študentov, ki so ostali brez njih.
69. člen zakona je določal, da imajo študenti – ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni – pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb oziroma niso poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov. Vendar pa so tovrstne pravice bile časovno omejene za čas trajanja enega študijskega programa na posamezni stopnji.
1972 študentov ostalo brez zdravstvenega zavarovanja
Tako je letošnjega 1. oktobra brez zdravstvenega zavarovanja – po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport – ostalo 1972 študentov, ki so izkoristili možna leta pravic v skladu z omejeno časovno omejitvijo. To pomeni kar 3 odstotke od 65.526 letos vpisanih študentov, poroča STA.
Nekateri so izgubili pravice zaradi zakona o visokem šolstvu, nekateri pa tudi zaradi druge področne zakonodaje, ki ureja zdravstveno zavarovanje. Tako je bilo 609 tistih študentov, ki so ostali brez pravic, ki izvirajo iz statusa študenta – do zavarovanja, subvencionirane prehrane, bivanja in prevoza. Med njimi so bili tudi mlajši od 26 let, ki so dolžino študija večinoma presegli s tem, ker so se med študijem prepisali na drug program.
Poslanske skupine so že med razpravo na seji napovedale podporo spremembi zakona, ki ga je vložila poslanska skupina Levica, katere poslanec Miha Kordiš je poudaril, da so se »v začetku oktobra 2000 študentom zgodile hude krivice«. Težava je nastala kot posledica zadnjih sprememb 69. člena zakona, zato so se pod vprašajem znašle tudi ostale pravice, povezane s statusom študenta.
Kordiš tako meni, da ministrstvo zavaja, ker predstavlja samo »številko tistih, ki zaradi svoje starosti niso upravičeni do zdravstvenega zavarovanja«, medtem ko veljavni 69. člen posega tudi v pravico do prehrane, prevoza, bivanja, ki pripada tudi starejšim študentom. »S črtanjem spornega dodatka k 69. členu vse naštete pravice vračamo in z dopolnilom, ki je šel prek odbora, smo upravičenost do teh pravic zagotovili tudi za nazaj,« je še dodal.
»Sedanja situacija ni posledica stanja, ki bi nastalo kar naenkrat«
Predsednica odbora državnega zbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino je predlog zakona podprl, predsednica odpora Mirjam Bon Klanjšček pa je spomnila tudi na navedbe državnega sekretarja na ministrstvu za izobraževanje Tomaža Boha, ki je med drugim povedal, da je bilo od 609 študentov, ki jih je prizadel sporni člen, 92 študentov prepisanih dvakrat, rekorder pa je študent, ki je bil prepisan kar šestkrat, »tako da sedanja situacija ni posledica stanja, ki bi nastalo kar naenkrat«. Pojasnil je tudi, da je le 384 študentov takšnih, ki so mlajši od 26 let oziroma je njihov čas študija manj kot do dopolnjenega 26. leta, je še dodala Bon Klanjščkova.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so tako v koaliciji kot opoziciji napovedali podporo predlogu in se strinjali, da sprejeti predlog na odboru, ki ga je vlada predložila v obliki dopolnila, ugotovljene nepravilnosti odpravlja.
