Vir leve in sredinske fotografije: Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, vir desne fotografije: Posnetek zaslona, Obrazi sosednje ulice, RTV Slovenija
Arhitekturni presežki 2024: Zbornica za arhitekturo in prostor razkriva najvidnejše projekte in podeljuje prestižna priznanja.

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije je razglasila projekte in načrtovanja, ki v letu 2024 izstopajo v slovenski arhitekturi in krajinski arhitekturi. Priznanja, ki jih bodo podelili 4. oktobra na dnevu arhitektov v Novem mestu, nagrajujejo tudi širši prispevek k razvoju stroke.

Arhitekt Matevž Čelik Vidmar, sedanji državni sekretar na ministrstvu za kulturo in nekdanji direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, bo postal častni član zbornice za svoje vizionarstvo, inovativne pristope ter prispevek k razvoju arhitekturne dediščine.

Platinasti svinčnik bosta prejela dr. arhitekture Metka Sitar in mag. krajinske arhitekture Niko Stare. Sitarjeva je nagrajena za prenos arhitekturnega znanja v akademsko okolje in vlogo pri ustanavljanju arhitekturnega programa na Univerzi v Mariboru. Stare je pionir krajinskega in urbanističnega načrtovanja, z več kot 150 projekti urejanja zelenih površin po vsej Sloveniji.

Nagrade tudi za izvedbo

Zlati svinčnik za odlično izvedbo bodo prejeli: hiša v hiši pri Portorožu (Arhitektura Krušec), hiša T v soseski Murgle (Raketa), prenova stanovanja v Dukićevih blokih v Ljubljani (a2o2 arhitekti), blok v Vevški ulici v Ljubljani (Tria studio), prenova ljubljanskega Centra Rog (BAX Studio in Mendoza Partida Architecture Studio) ter revitalizacija Vrazovega trga in pripadajočih ulic na Ptuju (Elementarna in Kolektiv Tektonika). 

Patinasti svinčnik pa bodo prejeli arhitekti vzpenjače na Ljubljanski grad.

Matevž Čelik Vidmar

Matevž Čelik Vidmar je arhitekt, pisec, raziskovalec in kulturni producent na področju arhitekture in oblikovanja. Od leta 2010 do 2020 je bil direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. Leta 2021 ja zasnoval novo evropsko arhitekturno platformo LINA.

Muzej je pod vodstvom Čelika Vidmarja postal ena najbolj prepoznavnih in mednarodno vplivnih slovenskih kulturnih institucij, je v desetih letih prejel več kot petnajst strokovnih nagrad. Čelik Vidmar je med drugim zasnoval prenovo bienala oblikovanja (BIO Ljubljana) in Center za kreativnost. Leta 2020 je Čelik Vidmar prejel Plečnikovo medaljo za vodenje in uveljavitev MAO v mednarodni skupnosti, pri BIGSEE pa so ga razglasili za vizionarja Jugovzhodne Evrope.

V letih 2016, 2018 in 2020 je bil imenovan za komisarja slovenskega paviljona na mednarodnem arhitekturnem bienalu v Benetkah. Bil je gostujoči kritik in predavatelj na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Univerzi za arhitekturo IUAV v Benetkah, Inštitutu za arhitekturo v Dessauu in Univerzi Leibniz v Hannovru. 

Metka Sitar

Metka Sitar je leta 1976 diplomirala na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo pod mentorstvom prof. Edvarda Ravnikarja z nalogo Stanje in težnje v osrednjem prostoru Slovenskih goric. Med letoma 1976 in 1989 je delovala v kolektivu Sektorja za prostorsko planiranje v sklopu Zavoda RS za družbeno planiranje, v biroju Marlesa ter v biroju Projekt MR inženiring v Mariboru. Leta 1977 se je odločila za podiplomski specialistični študij na Kraljevi danski akademiji likovnih umetnosti in leto kasneje študij na arhitekturnem oddelku zaključila z nalogo Nizka zgoščena stanovanjska zazidava. 

To področje je bilo kasneje rdeča nit njenega projektantskega dela kariere. Zaradi gospodarske krize se je dr. Sitar odzvala povabilu avstrijskih kolegov in se pridružila graškemu biroju Gruppe 3 in kasneje biroju AB Nussmueller kot vodja projektov. Leta 1998 je doktorski študij na Tehniški univerzi v Gradcu zaključila z disertacijo Možnosti in omejitve usmerjanja procesov razpršene gradnje, kar je botrovalo vabilu za vrnitev v Slovenijo in tako je leta 1999 postala vodja sektorja in kasneje svetovalka vlade za državno prostorsko planiranje na Uradu Republike Slovenije za prostorsko planiranje Ministrstva za okolje in prostor v Ljubljani. 

Leta 2000 je bila povabljena na takratno Fakulteto za gradbeništvo Univerze v Mariboru za vodjo priprave novega arhitekturnega programa ter kot docentka prevzela novoustanovljeno katedro za izvedbo predmetov s področij arhitekture in urbanističnega načrtovanja. Leta 2007 je dr. Sitar postala predstojnica novega študijskega programa Arhitektura 1. stopnje in Katedre za arhitekturo.

Niko Stare

Niko Stare se je rodil v avstrijskem Gradcu, kamor se je zatekla mama, da bi zaščitila še nerojenega otroka, potem, ko so nacisti v Mariboru spomladi 1942 ustrelili njegovega očeta. Najprej je končal študij agronomije in pred dobrimi tremi desetletji magistriral iz krajinske arhitekture. 

Deloval je na zavodu za urbanizem Maribor, kjer je že na samem začetku s projektom magdalenskega parka razburil tiste, ki so nasprotovali velikemu otroškemu igrišču. Kasneje sodeloval pri urejanju kmetijskega prostora v Prekmurju in v Vipavski dolini, zasnoval sistem mestnega zelenja v projektu Mariboru – jug in ureditev pokopališča Dobrava. 

Njegova zasnova travnatega pokopališča v Vuzenici pa je našla svoje mesto v britanski knjigi New European Landscape. 

Komentarji (4)

Surfeiter (ni preverjeno)

Niko je fajn človek in lepe stvari je naredil.
Si je zaslužil priznanje za življensko delo.

Surfeiter (ni preverjeno)

Ljubica z veliko začetnico, pocartaj ga večkrat!

In reply to by Surfeiter (ni preverjeno)

Lev (ni preverjeno)

Kaj pa arhitekt za mariborsko brv ?

amarenaa (ni preverjeno)

Župan je nagrado že izplačal. Priznanja pa si ne zasluži.

In reply to by Lev (ni preverjeno)

Starejše novice