Danes obeležujemo valentinovo, praznik, ki pravzaprav kaže na popredmetenje ljubezni in zagato družbe.
Podoben praznik v tem času leta se je praznoval že v antičnem Rimu, in sicer 15. februarja, a častilo se je Lupercusa, boga plodnosti, napol golega, oblečenega v kozje kože. Njegovi duhovniki so mu žrtvovali koze in po popitem vinu tekli po rimskih ulicah, držeč nad glavo kose kozje kože. Če so se dotaknili mladih žensk, je to pomenilo, da jih čaka enostavno rojstvo. Kasneje, leta 496, je dan Sv. Valentina razglasil papež Gelasius I., da bi nasprotoval do takratni praksi Lupercalije. Sodeč po Katoliški enciklopediji (1908) naj bi šlo kar za tri različne svetnike Valentine, vendar povezave med Sv. Valentinom in romantično ljubeznijo ni. Cerkev je praznik iz svojega koledarja umaknila leta 1969 zaradi prizadevanja po zmanjšanju števila svetih dni.
Ko se ptice parijo …
Prve povezave godu sv. Valentina z romantično ljubeznijo segajo v Anglijo in Francijo 14. stoletja, kjer je bil 14. februar po izročilu dan, ko se ptice parijo, poroča STA. Angleški izseljenci pa so izročilo prinesli v Ameriko v 19. stoletju in že sredi istega stoletja so se pričele prodajati prve voščilnice.
Valentinovo odpira globlja vprašanja
Vendar pa si danes zaljubljenci in pari ne podarjajo več ljubezenskih pisem, kot so to počeli nekoč. Danes se že pred 14. februarjem v trgovinah polnijo police z vrtnicami, s srci in Kupidi okrašenimi predmeti, čokolado in nakitom, ki se ga rado podarja. Po obdarovanju zaostaja ta praznik le še za božičem. Tako se ljubezen praznuje – po besedah filozofa, pisatelja in predstojnika katedre za kulturologijo na FDV Mirta Komela – z modernimi sredstvi, na materialen način, vendar pa valentinovo po njegovem odpira globlja vprašanja glede pomena ljubezni in ljubezenskega razmerja v družbi.
»Gre za opredmeteno ljubezen v obliki blaga in storitev – denimo verižice, čokoladnih bonbonov in savne, ko se skuša ljubezen izraziti s predmetom,« je ugotovil Komel pri raziskovanju potrošniškega praznovanja valentinovega na Slovenskem, poroča STA.
Opozoril je, da kaže valentinovo širšo zagato današnjega nerazumevanja ljubezni – negotovost in nelagodje, ki ga lahko vzbuja ljubezen. In slednje skuša obiti skozi opredmetenje, »kakor da bodo stvari spregovorile namesto nas«.
Tako marketinška prevara hkrati razkriva splošno zagato družbe, ko je ljubezen popredmetena, blago brez osebe pa nima nobene vrednosti. Ob tem je izpostavil tudi ljubosumje, sumničavost in bolečino, saj ljubezensko razmerje ne uteleša le dobro, »ampak ima tudi sama odtenke sive in črne«.
Mladi nočejo solz in bolečine, zgolj užitek
Meni, da so starejše generacije ob tem prazniku zadržane, mladi pa lahko uživajo, saj tako ne verjamejo vanj. »Tu gre za postmoderni hipsterski cinizem, kjer uživaš v neki stvari natanko toliko, kolikor se lahko od nje distanciraš,« je pojasnil in povedal, da je splošna značilnost današnje mladine njeno neopredeljevanje.
»To se v ljubezenskem razmerju kaže tako, da počasi in težko stopajo v resno razmerje. Imajo nezavezujočega partnerja, s katerim uživajo, nočejo pa celotnega ljubezenskega razmerja, kjer so tudi solze in bolečina,« je dodal. Gre za željo po uživanju brez nevarnosti. »Toda uživanje brez nevarnosti po opozorilih psihoanalitikov ni uživanje, ampak zgolj ugodje. Kjer se zdi, da so ljudje največji hedonisti, so v resnici največji sužnji načela ugodja in nimajo pojma, kaj pomeni užitek,« je dodal, zato meni, da mladi na videz z lahkoto sprejemajo valentinovo, saj je to njihov način, kako se prilagoditi svetu, v katerega so bili rojeni.
