Slika je simbolična.
Odpoklici živil so postali skorajda vsakodnevna novica v medijih, s čimer so postali ena izmed najbolj perečih tem v prehrambni industriji.

Spremljamo lahko vedno večje število primerov, ko proizvajalci in distributerji umikajo izdelke iz trgovinskih polic zaradi potencialnih tveganj za zdravje potrošnikov. Od svežega sadja in zelenjave do pripravljenih jedi in embalažiranih izdelkov, odpoklici živil postajajo vse pogostejši, kar sproža vprašanje, zakaj se to dogaja in kakšne posledice ima za nas, potrošnike.

Zakaj so odpoklici živil v porastu, kdo so akterji v tem procesu ter kako to vpliva na varnost in zaupanje potrošnikov v prehransko industrijo? 

Na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo se obrnili z nekaj vprašanji glede množice odpoklicev. Taka so njihova pojasnila. 

Je odpoklicev res več ali smo le bolj pozorni? 

Število odpoklicev se zares povečuje, kar je moč zaznati ob pregledu statistike od leta 2018 pa do danes. Leta 2018 je bilo objav o umikih in odpoklicih 64, leta 2019 jih je bilo 90, naslednje leto štirje več, leta 2021 jih je bilo že 131, leta 2022 nekoliko manj, 127, do oktobra letošnjega leta pa so objav zabeležili 96. 

Izstopa leto 2021, takrat je bilo v zadnjem petletju zabeleženih največ odpoklicev ali umikov. Razlog za tem je ugotovljena prisotnost etilenoksida v seznamu in aditivu za živila, ki se oba v majhnih deležih vgrajuje v živila. Zato so hkrati morali odpoklicali veliko končnih proizvodov. 

Letos je bilo največ odpoklicev ali umikov v kategoriji živil. Med nevarnimi proizvodi je bilo 31 igrač, med tehničnimi pripomočki 22 teh, enajst prehranskih dopolnil, šest artiklov otroške opreme in trije oblačilni artikli. 

Zakaj odpoklici komaj, ko so artikli že na policah? 

Vprašanje, ki se največkrat poraja potrošnikom je, zakaj pride do odpoklicev, ko so artikli že na policah, zakaj se ne vzorči prej? 

Na ministrstvu pojasnjujejo, da presežene vrednosti ugotavljajo že preden so izdelki položeni na police, a o tem potrošnika ne rabijo obveščati, saj proizvodov še ni nihče kupil. 

V primeru, ko se neskladnost ugotovi naknadno, ko so potrošniki proizvod že kupili, pa je potrebno izvajati umike in odpoklic. In kaj je razlog, za časovni zamik? 

Pojasnjujejo, da analiza ne more biti dokončana takoj po vzorčenju. To je posebno problematično pri sadju in zelenjavi, saj se lahko taki artikli skvarijo še preden je analiza končana. 

Uprava za varno hrano vzorčenja živil in higienskih parametrov izvaja na podlagi letnega plana. Izvajajo tudi izredna vzorčenja, če ali ko je to potrebno, na primer, če obstaja sum ali dvomi.

Odgovoren je tisti, ki je živilo dal na trg

In kdo dejansko izvaja odpoklice? Ta odgovornost je na tistemu, ki je živilo dal na trg. To je lahko proizvajalec ali distributer za slovensko tržišče. Naloga uprave je, da spremlja, ali se umiki in odpoklici izvajajo korektno. Če odgovorni odpoklica ali umika ne izvede, pa uprava obvesti javnost, proti odgovornemu pa uvede ustrezne ukrepe - inšpekcijske ali prekrškovne. 

Prijav o neoporečnosti sicer ni veliko, pravijo na ministrstvu. Obravnavajo vsako prijavo, v kolikor pa ugotovijo, da živilo dejansko ni varno, pa se izvede odpoklic. 

Pašteto smo pojedli, ta je odpoklicana, zboleli smo za salmonelo

Ministrstvo pa smo povprašali tudi o hipotetičnem primeru. V trgovini kupimo pašteto, ki jo doma pojemo. Naknadno opazimo, da je ta odpoklicana, a za salmonelo smo že zboleli. Kdo odgovarja? 

Ministrstvo je jasno - odgovoren je tisti, ki je dal živilo na trg, a ugotoviti je treba tudi, kdo je odgovoren za napako, ki je povzročila nastane tveganja, torej bakterijo salmonele. 

Primarno pa nosi odgovornost proizvajalec. Pri tem na ministrstvu dodajajo še, da lahko živilo postane nevarno, ker trgovec ali pripravljalec obrokov, ni ustrezno ravnal z živilom. Lahko gre za higienske, tehnične napake, neupoštevanje navodil priprave ...

Komentarji (6)

Branko59 (ni preverjeno)

Sramota kaj vse nam hočejo prodati in pri tem ne odgovarjajo-financno in kazensko

44 (ni preverjeno)

pohlep vsepovsod

Zvegla (ni preverjeno)

Enega vitalnih resursov - hrano - smo prepustili kapitalustom, ki jim ni mar za zdravje, ampak samo za dobicek. In to velja tudi za kmete. Zakaj se zdaj cudimo?

Le kaj bi bilo (ni preverjeno)

komunisticni gnoj je se veliko slabsi od kapitalistov-da se razumemo!!!!!!

In reply to by Zvegla (ni preverjeno)

Politk (ni preverjeno)

Vse je podkupljeno skoraj vse je že rakotvorno,
,da se ne menimo o ukrajinskem strupenem žitu.,Seveda ,ko zboliš za rakom vam prvo pod nos potisnejo Kemo_terapije,ki so še bolj strupene kot sam rak,kdor pravi ,da je ozdravljen po kemi'je neumnost.Splošno dokazano ,da se rak vrne v še hujši obliki ravno zaradi Keme,Farmavija in prehrabeni lobiji so povezani. Hočeš zdravo živet? je rešitev samo ena ,domač vrt,njiva ,meso,v trgovino pa več vstopit ne.

pohorskisvizec

Zanič kontrola.

Starejše novice