Slika je simbolična.
Slabe prehranjevalne navade so tesno povezane s pojavom raka želodca, nedavne podražitve sadja in zelenjave pa bi stanje lahko še poslabšale.

Rak želodca je v svetu po pogostosti še vedno med vodilnimi, v Sloveniji je sicer v upadu in predstavlja približno tri odstotke vseh novo odkritih rakov letno.

Kljub upadu pojavnosti, pa je zaskrbljujoče preživetje raka želodca, saj je prepogosto odkrit v pozni fazi, ko operativno zdravljenje ni več možno.

Z rakom želodca se redno srečuje zdravnik Darko Siuka, ki je zaposlen na kliničnem oddelku za gastroenterologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, kjer odkrivajo in zdravijo različne bolezni prebavil. 

Moški zbolevajo pogosteje 

Pojavnost raka korpusa želodca in raka dna želodca v zahodnem svetu in Sloveniji upada, med drugim tudi zaradi uspešnega izkoreninjenja Helicobacter pylori bakterije in zmanjševanja starodavnih metod konzerviranja hrane, vključno z dimljenjem in soljenjem.

»Moški pogosteje zbolevajo za rakom želodca, razmerje je tri proti dva, morda na račun dejstva, da imajo moški manj zdrav življenjski slog in manj zdrave prehranjevalne navade,« za Ljubljanainfo razlaga Siuka. 

Vložena zelenjava povezana z rakom

Pojasnjuje, da so zelo pomembni dejavniki tveganja za raka želodca tudi kajenje, družinska nagnjenost, vključno z dednimi polipozami, kronično vnetje želodca, stanje po delni odstranitvi želodca, polipi želodca. 

Drugi dejavniki tveganja za nastanek želodčnega raka so poleg prehrane z nitriti in nitrozamini ter cikličnimi ogljikovodiki, premalo sadja, zelenjave, (pre)več maščob in ogljikovih hidratov.

Pogosto se pojavljajo ugibanja, da je rak želodca povezan tudi z uživanjem pekoče hrane. Študije so glede pekoče hrane in povezave z želodčnim rakom deljenih mnenj. Kapsaicin, eden od glavnih sestavin pekoče hrane, je lahko kancerogen, vendar v primeru želodčnega raka ni dokončne odločitve, pove Siuka. 

»Glede vložene zelenjave so študije nakazale povezavo z višjo incidenco želodčnega raka, zlasti če je prekomerno soljena, takšna hrana je tudi revnejša z zaščitnimi antioksidanti,« poudari zdravnik. 

Tveganje je višje, če je hrana močno soljena

»Prehranjevalne navade k nastanku raka želodca veliko pripomorejo. Zlasti nepravilna hrana, osiromašena svežega sadja in zelenjave, ki vsebuje zaščitne antioksidante in vlaknine,« zdravnik poudari za Ljubljanainfo

Manj primerna je hrana, ki je energetsko bogata, ne vsebuje pa dovolj vitaminov in mineralov, z visoko vsebnostjo maščob, ogljikovih hidratov, pečenega mesa.

Tveganje je še višje, če je hrana močno soljena ali vsebuje veliko nitritov. V želodcu se nitrati in amini v hrani zaradi kislega okolja ali vpliva nekaterih bakterij presnovijo v nitrozamine, ki so kancerogeni.

Ciklični ogljikovodiki v dimljeni hrani so prav tako kancerogeni. Študija je pokazala, da hrana, bogata z betakarotenom, E vitaminom in selenom, zniža tveganje za želodčnega raka.

Podražitev sadja in zelenjave lahko vpliva na zdravje

Prehrana Slovencev se je skozi stoletja zelo spreminjala, prav tako so se prehranjevalne navade zlasti spremenile po osamosvojitvi Slovenije.

 V nekaterih pogledih na bolje, v nekaterih pa na slabše.

»Manj je tradicionalnih metod konzerviranja mesa, kot je dimljenje, kar je dobro. Po drugi strani je hrane v izobilju, hrana je po večini manj kvalitetna, polna enostavnih ogljikovih hidratov, osiromašena vitaminov, mineralov in antioksidantov. 

Hrana z maščobami je boljšega okusa, zato je hrana sedaj bogata z maščobami, kar je spet škodljivo v več pogledih. Sadje in zelenjava sta draga, zato sta postala tudi težje dostopna,« razlaga zdravnik. 

Umetno bogatenje hrane z vitaminom D

Zdravnik morebitno rešitev vidi v okrepitvi slovenskega sadjarstva in zelenjadarstva, pridelki pa bi bili dostopni na kratke razdalje. Prav tako je ena od opcij krepitev ekološko pridelane hrane.

»Nič ni narobe, če je jabolko polno majhnih lis in na videz neprivlačno, lahko je veliko bolj zdravo, če ni škropljeno z vrsto škropiv,« je prepričan Siuka. 

Možnih bi bilo več strategij države glede dostopnosti prebivalcev Slovenije do zdrave prehrane, saj bi s tem dolgoročno dvignili javnozdravstveno raven. Ena od možnih strategij je tudi umetno bogatenje hrane z vitaminom D, ki ga Slovencem kronično primanjkuje, sklene Siuka. 

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice