Včasih nam tempo sodobnega življenja komajda da čas, da se ustavimo in odpočijemo. Zaradi tega se nam lahko dober spanec pogosto zdi kot težko dosegljive sanje.
Vendar je spanje enako pomembno za dobro zdravje kot prehrana in telesna vadba. Dober spanec izboljša delovanje možganov, razpoloženje in zdravje.
Na drugi strani nezadostno kakovostno spanje povečuje tveganje za številne bolezni in motnje. Te segajo od bolezni srca in kapi do debelosti in demence.
Ob svetovnem dnevu spanja, ki ga obeležujemo prav danes, se je tako dobro spomniti, kaj sploh je dober spanec, kako ga doseči ter koliko ur spanja potrebujemo.
Slovenci spimo premalo
Svetovni dan spanja, ki ga obeležujemo danes, tokrat poteka pod sloganom 'Enake pravice do spanja za globalno zdravje'.
S tokratnim sloganom na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poudarjajo, da je za izboljšanje zdravja prebivalstva nujno treba zmanjšati neenakosti in zagotoviti enake pravice do zdravega spanja za vse. To je namreč ključnega pomena za telesno in duševno zdravje ter socialno blaginjo.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje prepoznavajo spanje kot enega od temeljnih gradnikov zdravja. Spanje namreč vpliva na vsa področja človekovega delovanja in kakovost življenja v vseh starostnih obdobjih.
Kljub temu pa raziskave kažejo, da Slovenci spimo premalo. Najbolj zaskrbljujoče izstopajo podatki o otrocih in mladostnikih. Zadnja raziskava med slovenskimi mladostniki je pokazala, da le 38,7 odstotka 11- in 13-letnikov in 19,3 odstotka 15- in 17-letnikov med šolskim tednom spi skladno s priporočili.
Večina odraslih potrebuje od sedem do devet ur spanja na noč
Spanje ni le čas, ko se naše telo in um 'izklopita'. Je čas, ko se odvijajo ključni regenerativni procesi, ki vplivajo na naše fizično zdravje, kognitivne funkcije in čustveno stanje. Med spanjem se naše telo obnavlja, krepi imunski sistem in uravnava hormone.
Za urejeno spanje so poleg zadostne dolžine spanja pomembni tudi kakovost, primerna časovna umeščenost in reden urnik spanja.
O kakovostnem spanju govorimo, kadar zvečer potrebujemo čim krajši čas, da zaspimo, se preko noči čim manjkrat prebujamo in so prebujanja kratka, se zjutraj večinoma zbudimo sveži in spočiti ter čez dan normalno opravljamo vsakodnevne aktivnosti.
Dolžina nočnega spanja, ki ima najbolj ugoden vpliv na zdravje pri zdravih osebah, je priporočena glede na starostno obdobje posameznika.
Tako se čas spanja tekom življenja postopno skrajšuje in se v odrasli dobi ustali. Večina odraslih ljudi potrebuje od sedem do devet ur spanja na noč, tudi v starosti, torej po 65. letu starosti, večina ljudi potrebuje vsaj sedem ur spanja.
Nasveti za boljše spanje
Kako lahko torej poskrbimo za kvaliteten spanec? Za vas imamo nekaj nekaj preprostih nasvetov:
- Vzpostavite rutino: Poskusite iti spat in se zbuditi ob istem času vsak dan, tudi med vikendi. To bo pomagalo uravnotežiti vaš notranji biološki ritem.
- Ustvarite prijetno okolje: Vaša spalnica naj bo mirna, temna in hladna. Investirajte v udobno vzmetnico in blazine ter se izogibajte tehnološkim napravam vsaj eno uro pred spanjem.
- Omejite kofein in alkohol: Izogibajte se kofeinu in alkoholu nekaj ur pred spanjem, saj lahko motijo vaš spanec.
- Bodite telesno aktivni: Redna telesna aktivnost lahko izboljša kakovost spanja, vendar se izogibajte intenzivni vadbi tik pred spanjem.
- Vadite sprostitvene tehnike: Poskusite s sprostitvenimi tehnikami, kot so dihalne vaje, meditacija ali joga, preden greste spat.
- Pomagajte si s prehrano: Lahka večerja lahko pomaga pri tem, da lažje zaspimo, medtem ko težka hrana lahko povzroči nelagodje in moti spanec.
kot prvo pred spanjem ne glejte dnevnika in poročil,najpomembnejše pa je da pred spanjem ne gledate parlamentarnih sej